Pet let po smrti, leta 1985, je svoje mesto na dinarju dobil tudi Josip Broz - Tito. Avtor bankovca z apoensko vrednostjo 5000 dinarjev je bil akademski slikar Dragiša Andrić, medtem ko je za portret Tita poskrbel akademski slikar Nusret Hrvanović. Prva serija bankovcev je v obtok prišla z napako. Na bankovcih z oznako AA in ZA je bila namreč napačno navedena letnica maršalove smrti. Kot leto smrti je navedena letnica 1930 in ne 1980 (1892–1930).

Kmalu po začetku tiska redne (AA) in nadomestne serije (AZ) je bil tiskarski škrat – krivec je bila napaka v tiskarski poli – sicer odkrit, kljub temu pa je večina teh bankovcev prešla v obtok, saj je bilo od 14 milijonov natisnjenih bankovcev le štiri odstotke napačnih (približno 560.000). Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) je sicer neustrezne bankovce pozneje začel izločati, monetarna pravila namreč velevajo, da mora država iz obtoka umakniti denar z napako, če količina presega en odstotek.

Jugoslovanski dinar ima dolgo zgodovino. Bil je že valuta Kraljevine Jugoslavije, pa povojne Socialistične federativne republike (SFRJ) in Zvezne republike (ZRJ). Z bankovcem za 1000 dinarjev, na katerem je bil v času kraljevine upodobljen sv. Jurij, smo dobili tudi besedo ''jur'', ki jo še danes uporabljamo za oznako tisočaka ne glede na valuto.