Zbogom, legenda! Odšel mož z znamenito rdečo kapo.

Vsem ljubiteljem formule 1 bo v spominu ostala tudi njegova nesreča v nemškem Nürburgringu leta 1976, ki je za vedno zaznamovala njegovo življenje. Tedaj je njegov ferrari zajel ogenj, Avstrijec pa jo je odnesel s hudimi opeklinami. Za svoje preživetje se lahko zahvali predvsem nekdanjemu Porschejevemu tovarniškemu dirkaču Herbertu Lingeju, ki je športni 911 S predelal v gasilni avtomobil in kot prvi začel gasiti njegov dirkalnik, ki so ga neusmiljeno goltali plameni. Šlo je za predelani 911 S, ki je imel namesto prtljažnega prostora spredaj nameščene majhne cisterne s peno za gašenje.

Tik pred zavojem Bergwerk je Niki Lauda, ki je takrat vodil v skupnem seštevku, pri 200 km/h izgubil oblast nad dirkalnikom in treščil v varovalno ograjo. Od tam ga je odbilo nazaj na stezo, kjer se je vrtel in končal na robu. Vanj je trčil še Fordov dirkač Brett Lunger, že pred tem pa je dirkalnik 312T zajel ogenj. Ko so Avstrijca potegnili iz gorečega dirkalnika, je bil že močno opečen po glavi, plini pa so poškodovali njegova pljuča. Pri njem so bili prvi dirkači Arturo Merzario, Brett Lunger, Guy Edwards in Harald Ertl. Lauda je bil ukleščen v dirkalniku, zbrani pa so potrebovali 55 sekund, da so ga lahko rešili. Ker je imel prilagojeno čelado, je ta zdrsnila z glave in njegov obraz je bil v neposrednem stiku z ognjem. Po nesreči je bil pri zavesti, a je kasneje zaradi poškodbe pljuč in zastrupitve padel v komo.

"Moj prvi spomin po nesreči je zvok reševalnega helikopterja. Čutil sem, kako so mi otekle oči. Čutil sem injekcije, ki so me uspavale. Ko sem se spet zbudil, sem negibno ležal v bolnišnici in z vso močjo poskušal, da ne bi več zaspal,“ se je spominjal Lauda, ki je zaradi nesreče izgubil del desnega ušesa. "Le malo kasneje se je nekdo dotaknil moje rame. Bil je duhovnik, ki mi je blagoslovljeno olje namazal na levo ramo. To je bil edini nepoškodovani del mojega telesa. Mislim, da je bil prepričan, da sem mrtev.'' Po grozoviti nesreči je ostal brez las, zato je njegov zaščitni znak postala znamenita rdeča kapa s šiltom.

Kljub pesimističnim napovedim je bil že 42 dni pozneje pripravljen na dirko in bil četrti v Monzi, brazgotine na obrazu pa so ostale kot trajen spomin. Isto sezono je imel priložnost za osvojitev naslova, a je na zadnji dirki na veliki nagradi Japonske v podobno slabem vremenu, kot je tedaj vladal v Nemčiji, zapeljal v bokse in brez boja prepustil naslov Jamesu Huntu. V svoji karieri kot voznik formule 1 je 25-krat zmagal, 24-krat osvojil pole in 54-krat stal na zmagovalnem odru. Prvič je slavil na domači dirki leta 1971, prav tako zadnjikrat in sicer leta 1985, ko se je tudi dirkalno upokojil.

Zdravstvene težave so ga pestile celo življenje. Že leta 1997 je moral na presaditev ledvic, pa leta 2005 in nazadnje leta 2018. Umrl je mirno, v spanju, obkrožen z družino.