Je avto dolgo časa miroval? Prva vožnja je lahko drugačna, kot pričakujete

Zavorni diski in bobni so izdelani iz jeklenih zlitin, ki morajo zaradi svojega delovanja omogočati čim boljši stik z zavornimi ploščicami. Prav zato zavorne površine niso močno zaščitene pred korozijo.

Ko avtomobil stoji v vlažnem okolju, se lahko že po nekaj urah na kovinski površini pojavi tanek sloj rje. To je še posebej pogosto v zimskih mesecih, ko so ceste posute s soljo ali kadar je vozilo parkirano na mokrem in slabo odcednem mestu.

Kot pojasnjuje avtomobilski portal The Drive, je manjša površinska rja na zavornih diskih po krajšem mirovanju običajen pojav. Pri običajni vožnji jo zavorne ploščice praviloma odstranijo, zato po nekaj dneh mirovanja ni razloga za preplah. Več težav se lahko pojavi pri avtomobilih, ki stojijo več tednov ali mesecev, saj se lahko korozija razširi.

Prva vožnja po daljšem času je lahko nekoliko drugačna kot običajno. Voznik lahko opazi rahlo škripanje, praskanje ali občutek, da zavore sprva ne delujejo povsem gladko.

Če je avtomobil stal le nekaj dni, se stanje večinoma hitro normalizira. Nekaj nežnih zaviranj običajno odstrani tanko plast rje in zavorni sistem znova deluje normalno.

Pri vozilih, ki so bila parkirana več tednov ali mesecev, pa so posledice lahko izrazitejše. Pojavijo se lahko neenakomerna obraba zavornih površin, tresenje pri zaviranju ali slabši oprijem med zavornimi ploščicami in diski.

Portal Car and Driver opozarja, da dolgotrajno mirovanje ne vpliva samo na zavore, ampak tudi na druge dele avtomobila, zato je po daljšem času pomembno preveriti celotno stanje vozila.

Po daljšem mirovanju ni priporočljivo takoj zapeljati na hitro cesto in močno obremeniti avtomobila. Prvih nekaj minut vožnje naj bo namenjenih preverjanju, ali vse deluje tako, kot mora.

Preden speljete, lahko nekajkrat nežno pritisnete in sprostite zavorni pedal. Ko zapeljete na varen del ceste, nekajkrat rahlo zavirajte in preverite odziv vozila.

Pri tem bodite pozorni na:

- nenavadne zvoke pri zaviranju,

- tresenje volana ali zavornega pedala,

- slabši občutek pri zaviranju,

- vlečenje avtomobila v eno stran.

Cilj ni močno zaviranje, temveč preverjanje delovanja sistema in odstranjevanje morebitne površinske rje.

Rahlo škripanje pri prvih zaviranjih po daljšem mirovanju je pogosto povsem običajno. Če pa zvok ne izgine niti po nekaj kilometrih vožnje ali se pojavijo dodatni znaki, je priporočljiv pregled.

Posebej previdni bodite, če:

- se pri zaviranju pojavlja močno tresenje,

- slišite kovinsko drgnjenje,

- avtomobil slabše zavira,

- se vozilo pri zaviranju premika v eno stran.

Zavorni sistem spada med najpomembnejše varnostne dele avtomobila, zato nenavadnih sprememb ni dobro prezreti.

Če veste, da avtomobila nekaj časa ne boste uporabljali, lahko z nekaj preprostimi ukrepi zmanjšate možnost težav.

Pred daljšim mirovanjem je priporočljivo:

- vozilo parkirati na suhem in zračnem mestu,

- po pranju ali vožnji v dežju zavore posušiti z nekaj lahkimi zaviranji,

- odstraniti ostanke soli in umazanije okoli koles,

- pred daljšim parkiranjem preveriti stanje zavor.

Pri vozilih, ki stojijo več mesecev, je koristno, da jih občasno zaženete in zapeljete, saj se tako prepreči dolgotrajno mirovanje vseh pomembnejših sistemov.

Avtomobil, ki je nekaj časa stal, še ne pomeni, da je nevaren za vožnjo. Površinska rja na zavorah je normalen pojav, vendar je prva vožnja po daljšem mirovanju trenutek, ko velja biti nekoliko bolj pozoren. Nekaj mirnih kilometrov, preverjanje občutka pri zaviranju in poslušanje morebitnih nenavadnih zvokov lahko preprečijo neprijetna presenečenja.

Viri: The Drive, Car and Driver, HAK, NHTSA