Marsikdo, ki je kdaj z letalom potoval na Daljni vzhod, je lahko z letala občudoval Kitajski zid, marsikdo pa je upal, da bo lahko iz ptičje perspektive opazoval tudi Himalajo, še bolje, sam Mount Everest, najvišji vrh sveta. A tega skozi okno letala ne boste ugledali, saj se te poti letalske družbe izogibajo v širokem loku – pravzaprav kar celotni Himalaji. Izjema je Katmandu v Nepalu, ki ima letališče z le eno vzletno-pristajalno stezo in je brez sistema za instrumentalno pristajanje.

Razlog je seveda varnostne narave. Komercialna potniška letala dandanes letijo na višini med 10.000 in 11.000 metri (povprečna potovalna višina je 10.700 metrov) pri hitrosti 885 km/h. A če se pojavijo težave, kot je dekompresija, ki je lahko mehanske narave – težave z okni (razpoka), vrati (nepravilno zaprta) ipd. – se morajo letala relativno hitro spustiti na nižjo nadmorsko višino – 3050 metrov – sicer potniki ostanejo brez zraka. Seveda so za take situacije rezervirane kisikove maske, ki zadoščajo zgolj za 15 do 20 minut, zato pilot nima ravno veliko časa, da izenači notranji in zunanj tlak – kar je na omenjeni višini. In če vemo, da je Himalaja, ki se razlega na 595.000 kvadratnih kilometrih (Alpe, za primerjavo, zavzemajo 298.000 km2), dolga 2.300 kilometrov in se njeni očaki povprečno v nebo stegujejo 6.100 metrov visoko, hitro ugotovimo, čemu se letala izogibajo Mount Everestu (8850 n.m.v.) in druščini. Mimogrede. Ste vedeli, da streha sveta vsako leto zraste za nekaj milimetrov?

Eden od razlogov, poleg tega, da je zrak visoko nad oblaki bolj redek in letala tu zato letijo hitreje in porabijo manj goriva kot nižje, je, da imajo piloti več manevrskega prostora, če pride do tehničnih težav, kot je okvara motorja in je potreben zasilen pristanek. Višje kot je, dlje časa lahko pilot jadra in morebiti odpravi težavo.

V primeru, da bi letalo okvaro doživelo nad Himalajo, je pilotu na razpolago precej manj višinskih metrov. Tretji pomemben razlog pa je turbulenca, saj nad gorskimi masivi letala običajno močno trese.

Tam zaradi velikih hitrosti vetrov nastajajo tako imenovani vetrni valovi, ki lahko naredijo vožnjo sila neprijetno. In čeprav turbulenca sama po sebi za letala ni nevarna, se letalske družbe izogibajo poti, ki vodi čez gorske masive. Sploh nad Himalajo, kjer je turbulenca tako močna, da je tam s komercialnim potniškim letalom praktično nemogoče leteti.

In to so trije poglavitni vzroki, zakaj je za letalske prevoznike lažje in varneje, da se Himalaji povsem izognejo, četudi so potniki prikrajšani za spektakularne razglede.