Zakaj novi avtomobili nimajo več rezervne gume?

Razlogov je več, od zmanjševanja proizvodnih stroškov in mase vozila do vse strožjih okoljskih zahtev. Pomembno vlogo imajo tudi sodobni pogonski sklopi, predvsem hibridni in električni avtomobili, pri katerih je prostor v vozilu še bolj dragocen.

Kot so zapisali pri hrvaškem avtomobilskem klubu HAK Revija, je eden izmed bolj izpostavljenih razlogov za opuščanje rezervnega kolesa pri novih avtomobilih zmanjševanje mase vozila. Rezervno kolo, pnevmatika in pripadajoča oprema, kot je dvigalka, lahko skupaj tehtajo približno 27 kilogramov. Čeprav se takšna masa na prvi pogled ne zdi velika, lahko proizvajalci z odstranitvijo rezervnega kolesa nekoliko zmanjšajo maso vozila, s tem pa tudi porabo goriva oziroma energije.

Pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem lahko manjša masa pomeni nekoliko nižjo porabo goriva, pri električnih in hibridnih vozilih pa je vsak kilogram pomemben tudi z vidika energetske učinkovitosti in dosega.

Pri tem ima pomembno vlogo tudi zmanjševanje emisij CO2. Proizvajalci avtomobilov se v Evropi soočajo z zelo strogimi cilji glede povprečnih emisij svojih vozil. Vsak dodaten kilogram lahko zato vpliva na rezultate homologacijskih meritev in posledično na stroške, povezane z izpolnjevanjem okoljskih zahtev.

Rezervno kolo ni zastonj. Proizvajalec mora zagotoviti pnevmatiko, platišče, dvigalko in pogosto tudi dodatno pritrdilno opremo. Z opustitvijo rezervnega kolesa lahko zato zmanjša proizvodne stroške, hkrati pa pridobi nekaj dodatnega prostora v vozilu.

Kot opozarja Revija HAK, je zanimiv tudi vidik dodatne opreme. Čeprav rezervnega kolesa pri določenem modelu ni v osnovni opremi, ga proizvajalci pogosto še vedno ponujajo kot doplačilo. Voznik se tako lahko sam odloči, ali želi imeti klasično rezervno kolo, manjše zasilno kolo ali pa bo zaupal kompletu za popravilo pnevmatike.

Za proizvajalca je takšna rešitev seveda privlačna: avtomobil je v osnovi lažji, proizvodnja je nekoliko cenejša, kupec pa lahko za rezervno kolo oziroma dodatni komplet plača še posebej.

Odsotnost rezervnega kolesa je še posebej razumljiva pri hibridnih in električnih avtomobilih. Pri teh vozilih je treba prostor in maso izkoristiti čim bolj učinkovito.

Velike pogonske baterije zavzamejo precej prostora, pri nekaterih modelih pa je lahko baterijski sklop nameščen prav na območju, kjer bi bilo pri klasičnem avtomobilu prostor za rezervno kolo. Poleg tega je pri električnih avtomobilih zmanjševanje mase neposredno povezano z dosegom.

Če avtomobil nima rezervnega kolesa, je običajno opremljen s kompletom za začasno popravilo pnevmatike. Ta je praviloma sestavljen iz stekleničke s tesnilnim sredstvom in majhnega električnega kompresorja.

Delovanje takšnega kompleta je precej preprosto. Tesnilno sredstvo naj bi zamašilo manjšo luknjo v tekalnem delu pnevmatike, kompresor pa pnevmatiko ponovno napolni z zrakom. Namen kompleta ni trajno popravilo, temveč omogočiti, da voznik nadaljuje pot do vulkanizerja oziroma servisa.

Toda takšna rešitev ima precej omejitev. Kot opozarjajo pri Mechanic Insights, tesnilni kompleti niso primerni za vse vrste poškodb. Pomagajo lahko pri manjših predrtjih v tekalnem delu pnevmatike, praviloma pa ne rešijo težav, kot so poškodbe bočnice, večje luknje, raztrgana pnevmatika, popoln razpad pnevmatike ali poškodbe platišča.

Če je pnevmatika poškodovana zaradi vožnje z zelo nizkim tlakom ali popolnoma prazna, je lahko poškodovana tudi njena notranja struktura. V takšnem primeru tesnilni komplet prav tako ni prava rešitev.

Če med vožnjo ugotovite, da je pnevmatika prazna, je prvi korak varnost. Če je mogoče, avtomobil umaknite na varno mesto, vključite varnostne utripalke in se izogibajte ustavljanju na nevarnem delu ceste.

Nato preverite, kakšna je poškodba. Manjše predrtje v tekalnem delu pnevmatike je lahko primerno za uporabo tesnilnega kompleta, medtem ko poškodovana bočnica, raztrgana pnevmatika ali poškodovano platišče običajno zahtevajo pomoč na cesti oziroma vleko vozila.

Pred uporabo kompleta je smiselno preveriti tudi navodila proizvajalca. Če je poškodba prevelika ali se nahaja na delu pnevmatike, ki ga tesnilno sredstvo ne more učinkovito zatesniti, nadaljevanje vožnje ni varno.

Posebna previdnost je potrebna na avtocesti, ponoči, v slabem vremenu ali na neosvetljenih in nevarnih odsekih. V takšnih razmerah je lahko klic službe za pomoč na cesti precej varnejša izbira kot poskus popravila pnevmatike ob cesti.

Za voznika pa takšna rešitev pomeni kompromis. Tesnilni komplet in kompresor sta priročna, lahka in zavzameta malo prostora, vendar lahko pomagata le pri določenih vrstah poškodb. Če pride do resnejše poškodbe pnevmatike, bočnice ali platišča, vozniku brez rezervnega kolesa pogosto ne preostane drugega, kot da pokliče pomoč na cesti.

Zato je pred nakupom novega avtomobila dobro preveriti, kaj se dejansko skriva pod dnom prtljažnika. Če rezervnega kolesa ni, je vredno vedeti, ali je priložen komplet za popravilo, ali ima vozilo sistem run-flat pnevmatik in predvsem, kakšne možnosti pomoči na cesti ponuja proizvajalec oziroma zavarovalnica.

Navsezadnje je rezervno kolo morda res postalo nekoliko manj pogosto, vendar težava, ki jo rešuje, še zdaleč ni izginila.

Viri: Mechanic Insights, Revija HAK