Razlog, da imajo nekateri tovornjaki dvignjeni kolesi, ki jih vozniki po potrebi spustijo, je precej preprost. Z dvižno osjo so večinoma opremljeni večosni tovornjaki, ki so namenjeni prevozu težkega tovora. Kadar niso naloženi in se vozijo prazni, dodaten par pnevmatik ni potreben in je v stiku le pogonska os, zato jih voznik mehansko dvigne in s tem med drugim prihrani gorivo, kajti če je v stiku s cestiščem več koles, je poraba večja – kotalni upor je kriv za pribl. 15 odstotkov porabe goriva, z dvignjeno osjo pa tovornjaki privarčujejo več odstotkov goriva. Obenem se pnevmatike po nepotrebne izrabljajo, vozilo pa je težje vodljivo. Zmanjša se tudi obračalni krog.

Tovornjaki so z dodatno osjo opremljeni predvsem zato, da se masa vozila bolj enakomerno razporedi po površini, kar zagotavlja večjo varnost, saj je posamezna os manj obremenjena, manj pa je obremenjeno tudi cestišče. Dodaten par koles zagotavlja tudi boljšo stabilnost. Osni pritisk je sicer edino merilo pri določanju, če je tovornjak obremenjen v skladu s predpisi. Nekateri novejši tovornjaki imajo možnost dviga pogonske osi, kar pomeni, da spremeni pogonski sistem (npr. iz 6x4 v 4x2), sicer pa se kolesa na teh oseh običajno prosto vrtijo in niso povezana s pogonsko gredjo.