Gre za posebne 'vlake', ki bi vozili znotraj posebnih predorov s pomočjo vakuuma, poganjala pa naj bi jih sončna energija. Podjetje naj bi s slovaško vlado podpisalo memorandum o morebitnem sodelovanju, v skladu s katerim zdaj iščejo možnosti, da bi na slovaškem ozemlju lahko postavili prvo tovrstno progo v Evropi. Hyperloop naj bi povezoval Bratislavo in Dunaj, ki sta oddaljena 66 kilometrov. Hyperloop naj bi potoval z maksimalno hitrostjo 1.220 km/h in bi omogočal, da bi pot namesto v 1 uri premagali v pičlih 8 minutah. Od Bratislave do Budimpešte bi potovali le 2 minuti dlje.
Prvo 8-kilometrsko progo za Hyperloop sicer gradijo med Los Angelesom in San Franciscom in naj bi začela obratovati leta 2018.
S transportnim sistemom Hyperloop bi od Los Angelesa do San Francisca, ki sta med seboj oddaljena 347 milj oz. 560 kilometrov, potrebovali le 35 minut. Po Muskovih ocenah naj bi izgradnja povezave stala okoli šest milijard dolarjev, cena enosmerne vozovnice pa bi se gibala okoli 20 dolarjev. Po njegovem mnenju bi rešitev prišla v poštev za razdalje do 1.500 km, za daljše poti pa bi bil še vedno ugodnejši letalski promet. Gre za nekakšno alternativo hitrim železnicam, a bolj varno, saj vozilo ne bi moglo ne strmoglaviti (kot letalo) ali iztiriti (kot vlak).
Prvi prototip daljše proge, dolg okoli 650 km, naj bi stal okoli 16 milijard dolarjev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV