6,7 metra dolga zver je tehtala 60 ton, z njo pa je upravljala štiričlanska posadka. 3,4 metra široko in 2,6 metra visoko vozilo so skonstruirali v tovarni v Leningradu, edini primerek pa so dokončali leta 1959. Poganjal ga je 16-valjni dizelski motor, ki je s 745 kW jeklenega kolosa pognal do hitrosti 55 km/h. Oba rezervoarja za gorivo, ki sta bila vgrajena v podvozje, sta zadostovala za 300 kilometrov poti. Moč je na štiri gosenice prenašal tristopenjski menjalnik, za učinkovit stik s podlago pa je skrbelo hidropnevmatsko vzmetenje. Ker je tank ’počival’ kar na štirih gosenicah, je na podlago pritiskal zgolj s silo 0,6 kg/cm2.
Oborožitev sta sestavljala stabilizirana 130-milimetrski M-65 top s 40 izstrelki in 14,5-milimetrski top z 800 naboji. Polnjenje glavnega topa je potekalo polavtomatsko, na minuto pa je lahko izstrelil do 7 izstrelkov. Topničar je napadal tarče s pomočjo optičnega in radarskega sledilnega sistema ter optike za nočno opazovanje.
Sicer uspešen projekt so opustili v začetku šestdesetih let, saj je ruska vojska prešla na lahke tanke, ki so bili opremljeni z vodenimi izstrelki. Teža oklepnikov ni smela presegati 37 ton, razlog pa je bil v konstrukciji ruskih mostov, ki večje teže niso prenesli. Edini primerek 'Objekta 279' je romal v tankovski muzej v Kubinki.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV