Kako alkohol vpliva na telo in vožnjo
Na razgradnjo alkohola v telesu vpliva več dejavnikov, kot so spol, starost, telesna masa, presnova, vrsta alkoholne pijače, količina zaužite hrane in celo raven stresa.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki za prometno varnost, se alkohol v telesu razgrajuje počasi, zato lahko vpliva na sposobnosti vožnje še dolgo po tem, ko posameznik subjektivno ne čuti več opitosti.
Koliko časa alkohol ostaja v telesu
Britanske organizacije za prometno varnost, ki preučujejo vpliv alkohola na voznike, navajajo okvirne časovne vrednosti razgradnje alkohola glede na vrsto pijače in količino zaužitja.
Vino (približno 13,5 odstotka alkohola)
- en kozarec: približno tri ure in pol
- dva kozarca: približno sedem ur
- trije kozarci: približno deset ur in pol
- štirje kozarci: približno štirinajst ur
- pet kozarcev: približno sedemnajst ur in pol
Žgane pijače (približno 40 odstotkov alkohola)
- en odmerek: približno uro in pol
- dva odmerka: približno tri ure
- trije odmerki: približno štiri ure in pol
- štirje odmerki: približno šest ur
- pet odmerkov: približno sedem ur in pol
Pivo (približno pet odstotkov alkohola)
- eno pivo: približno dve uri in pol
- dve pivi: približno pet ur
- tri piva: približno sedem ur in pol
- štiri piva: približno deset ur
- pet piv: približno dvanajst ur in pol
Pri vseh navedenih podatkih gre za okvirne orientacijske vrednosti, ki jih uporabljajo prometno-varnostne organizacije v preventivne namene in ne predstavljajo medicinsko natančnih meril, saj se razgradnja alkohola v telesu med posamezniki močno razlikuje.
Zakaj je jutranja vožnja po alkoholu nevarna
Veliko voznikov naslednje jutro podcenjuje učinke alkohola. Kot kažejo prometne analize, je lahko alkohol še vedno prisoten v telesu tudi po več urah spanja, kar pomeni, da voznik ni nujno sposoben za varno vožnjo.
To je še posebej nevarno v jutranjih prometnih konicah, ko je gostota prometa največja in so reakcije ključnega pomena.
Kaj pravi slovenska policija o alkoholu in vožnji
V Sloveniji stroga zakonodaja glede alkohola v prometu:
- za večino voznikov je dovoljena meja do 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (približno 0,5 promila),
- za začetnike, poklicne voznike in nekatere druge skupine velja ničelna toleranca,
- že manjše količine alkohola lahko bistveno vplivajo na sposobnost vožnje.
Policija redno opozarja, da alkohol zmanjšuje zbranost, podaljšuje reakcijski čas in povečuje verjetnost prometnih nesreč.
Kazni in posledice vožnje pod vplivom alkohola
Vožnja pod vplivom alkohola prinaša resne posledice, med katere sodijo:
- visoke denarne kazni,
- kazenske točke,
- začasni odvzem vozniškega dovoljenja,
- v hujših primerih tudi pridržanje in sodni postopek.
Kot poudarjajo prometni organi, so sankcije namenjene predvsem preprečevanju prometnih nesreč in zaščiti vseh udeležencev v prometu.
Priporočila za varno ravnanje
Strokovnjaki za prometno varnost in policija svetujejo:
- po uživanju alkohola ne vozite, tudi če se počutite trezni,
- ne zanašajte se na subjektivni občutek, temveč na čas in dejstva,
- organizirajte prevoz vnaprej (taksi, javni prevoz ali trezen voznik),
- po večernem pitju ne vozite naslednje jutro, če niste popolnoma prepričani,
- alkohol in vožnja nikoli ne sodita skupaj.
Vožnja pod vplivom alkohola ostaja eden glavnih dejavnikov tveganja za hude prometne nesreče, zato je najbolj varna odločitev vedno enaka: če ste pili, ne vozite.
Viri: revijahak, slovenska policija
Razgradnja alkohola, znanstveno imenovana metabolizem etanola, poteka večinoma v jetrih. Encimi v jetrih, predvsem alkoholna dehidrogenaza, pretvorijo alkohol v acetaldehid, ki je strupena snov, ta pa se nato hitro razgradi v acetat in nazadnje v vodo ter ogljikov dioksid, ki se izločita iz telesa. Ta proces je časovno omejen in ga ni mogoče bistveno pospešiti s pitjem kave, hladnim tušem ali telesno vadbo, saj jetra predelajo le določeno količino alkohola na uro.
Promil (‰) je enota, ki meri koncentracijo alkohola v krvi (gram alkohola na kilogram krvi). Miligrami na liter izdihanega zraka (mg/l) pa merijo koncentracijo alkohola v pljučnem zraku, ki je v neposrednem sorazmerju s koncentracijo v krvi. V Sloveniji se za ugotavljanje alkoholiziranosti voznikov uporablja alkotest, ki meri prav slednje, pri čemer velja razmerje, da 0,24 mg/l izdihanega zraka približno ustreza 0,5 promila alkohola v krvi.
Mnogi zmotno verjamejo, da spanje 'izniči' učinke alkohola, vendar v resnici med spanjem procesi razgradnje alkohola v jetrih potekajo enako počasi kot med budnostjo. Čeprav se oseba po spanju lahko počuti bolj spočito, to ne pomeni, da so se kognitivne funkcije, koordinacija in reakcijski čas vrnili na raven, ki je potrebna za varno upravljanje vozila. Alkohol ostaja v krvnem obtoku, dokler ga jetra popolnoma ne razgradijo, kar pomeni, da je voznik lahko še vedno pod vplivom alkohola, tudi če se subjektivno počuti treznega.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV