Moskisvet.com
Messerschmitt Me 262 - 1

Visoki obrati

To je smrtonosna ’lastovica’, ki je ubijala zaveznike

A.M.
05. 06. 2015 08.10
18

V primerjavi z današnjimi ubijalskimi letalskimi stroji je bil videti naravnost smešno in okorno. Najbolj grozljivo pa je bilo, da ste ga ugledali šele, ko je bilo prepozno.

Messerschmitt Me 262 - 4
Messerschmitt Me 262 - 4 FOTO: Wikipedia
Prvo delujoče reaktivno letalo so izdelali Nemci. Če bi zloglasni Messerschmitt Me 262 Schwalbe (lastovica) poletel kakšno leto prej, bi se druga svetovna vojna morda razpletla povsem drugače. Z razvojem so pričeli ob izdelavi prvega reaktivnega motorja. Leta 1936 ga je izdelal nemški inženir Hans Joachim Pabst von Ohain in Nemci so nemudoma dobili idejo, da bi z njim opremili letalo. Namestili so ga v prototip Heinkel He 178, ki je prvič poletel tri leta kasneje in velja za prvo delujoče reaktivno letalo. Dosegal je hitrosti do do 600 km/h, poletel pa je do 200 km daleč.

Vojna je bila pred vrati in Nemci so sklenili, da bodo novo tehnologijo uporabili sebi v prid. Pri Messerschmittu so izdelali prototip, ki so ga sprva opremili z običajnim letalskim motorjem. Reaktivna ’lastovica’ je prvič poletela v začetku 1943. Zaradi turbulenc, ki jih je povzročal motor, letalo ni vzletelo, težavo pa so odpravili z močnim zaviranjem pri vzletni hitrosti, ki je zadek letala dvignilo v zrak in izkoristilo celotni potisk motorja. Kljub uspešnemu poletu so razvoj vseskozi spremljale težave. Zaradi visokih delovnih temperatur so bile okvare pogoste, Nemci pa so vztrajno iskali kovinske zlitine, ki bi lahko kljubovale visokim temperaturam. Življenjska doba prvih reaktivnih motorjev je znašala vsega 50 ur, večina pa jih ni ’živela’ dlje od 12 delovnih ur. Me 262 je bil opremljen z dvema motorjema in je dosegal hitrosti do 500 km/h tudi le z enim delujočim motorjem. Nič bolje ni bilo s porabo goriva – 2.000 litrov goriva je zadoščalo za 90 minut letenja. In pozor – prvi bojni reaktivec je poganjal utekočinjeni premog ali mešanica olja in letalskega goriva.

Povprečna življenjska doba motorja je znašala 50 ur, večina jih je izdihnila že po 12 delovnih urah.

Leta 1944 je bila ’lastovica’ pripravljena na zračno posredovanje. Enosedo letalo je merilo 11 m, razpon kril je znašal 13 m, prazno pa je tehtalo 4 tone. Poganjala sta ga dva reaktivna motorja proizvajalca Junkers, ki sta skupaj zmogla 18 kN potiska (MiG 21 premore 90 kN potiska). Me 262 je zmogel hitrosti do 900 km/h, višine do 12 km, poletel je do 1.000 km daleč, vzpenjal pa se je s hitrostjo 1.200 m/min. Oborožili so ga s štirimi 30 mm topovi, 24 raketami in do 1.000 kg bomb. Izdelali so 1.500 takšnih letal, ki naj bi med vojno ’sklatila’ 550 zavezniških letal.

Zaradi visokih hitrosti so bili nemški piloti primorani iznajti nove taktike napadov, zavezniški piloti pa so prestrašeni poročali o nemških ’superlovcih’, ki so se pojavili iz nič in prav tako hitro izginili. Zavezniki so kmalu ugotovili, da so Messerschmitti pri nizkih hitrostih neokretnih in pospešujejo zelo slabo. Največ reaktivcev so tako uničili na tleh ali med vzletom. Obenem ni bilo hkrati nikoli operativnih več kot 200 Me 262, med intenzivnim bombardiranjem pa Nemci niso zmogli proizvesti dovolj letal. Proizvodnjo so želeli preseliti v ogromne podzemne bunkerje, a jih je prehitel konce vojne.

Kljub nezanesljivi tehnologiji, je Messerschmitt Me 262 vplival na razvoj sodobnih reaktivnih lovcev, kot je bil ameriški lovec F-86 Sabre in bombnik B-47 Stratojet.

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497