Pravzaprav sem premišljeval, da je lexus NX s svojo nastopaško sprednjo masko idealen avtomobil za Jokerja, Batmanovega nasprotnika. Oba imata široko razprt nasmeh. Ga je imela že prva generacija od leta 2014, kar je bilo kupcem očitno všeč, saj je NX v tem času zapeljal v več kot milijon garaž. Bahav izgled, ki ga spremlja precej zanimiva filozofija, očitno deluje. Se vam zdi sprednji del vseeno preveč nastopaški? Morda je res, ampak Lexus ni 'kar ena' znamka in zato je morda prav, da njihovi avtomobili nimajo 'kar enega' izgleda. Neopazen pa res ni.

Preden kdo reče, da je NX samo v 'fensi' oblačila odeta toyota RAV4, mogoče dve opazki. Za začetek z RAV4 ni čisto nič narobe in … tudi moje podkožje in ureditev komponent v trebuhu je enaka tisti pri Jasonu Momoi, pa sva zato res čisto enaka? Ne, nisva. Kot gora grajen Jason je nedvomno bolj 'švohcan' od mene.

Je pa res, da se pod sprednjim pokrovom nove generacije modela NX vrti enak 2,5-litrski bencinski motor in da je seveda tudi NX hibrid, zato je skupna sistemska moč podobna, ne pa enaka; NX kot klasičen hibrid ponuja 244’konjičkov’, lahko je gnan na sprednji ali pa vsa štiri kolesa. In tudi priključno-hibridna različica je na voljo, tista ponudi 309 ’konjičkov’, na Majorki smo hitro ugotovili, da je precej živahna, obenem pa na elektriko lahko v teoriji prevozi skoraj 100 kilometrov, baterija ima namreč 18,1 kWh. Nova generacija je od prejšnje tri centimetre daljša in nekoliko širša, težišče pa so uspeli znižati za dva centimetra. Kljub večji lateralni in torzijski čvrstosti je NX celo malenkost lažji, glede na prejšnjo generacijo pa je novih kar 95 odstotkov vseh delov.

Med vožnjo je super. Nekaj k prijetni vozniški izkušnji pripomore že samo notranje okolje in odlična zvočna zatesnitev. Prijetno je tih, krmiljenje se mi je na trenutke zdelo malo težje in bolj mesnato, NX zato mogoče deluje malce manj živahno lahkotno, ampak še vedno ne okorno ali težaško. Precej fin potovalnik je, na zavitih cestah Majorke pa sva se hitro ujela. Se mi zdi zelo prijetno vodljiv in ubogljiv tudi, če od njega zahtevam malce več dinamike. Pač, suveren je, ni kaj. Se pa zunaj in znotraj opazi, da cilja na bolj zahtevne kupce.

Že ko boste notranjost samo preleteli z očmi, vam bo kakšna stvar hitro ujela pozornost, če boste gledali bolj podrobno, bo zanimivih elementov in detajlov veliko. Recimo to, da končno ni več tiste trapaste drsne ploščice za pomikanje po meniju, ki je bila neuporabna. Ali pa, da je osrednji zaslon lahko naravnost enormen. Serijski ponuja 9,8 palca dolgo diagonalo, doplačilno pa lahko izberete kar 14-palčnega. Takšen zaslon je impozanten na pogled, bolj pomemben pa je dejansko njegov vmesnik. Očitno je šlo tudi v tem pogledu za precej razmišljanja in razvoja, saj je ta zelo prijeten. Ikone so velike in pregledne, vse štima, kar je mogoče pri Lexusu in Toyoti skoraj prvič. Tako prijetnega vmesnika pri njih res še nisem videl.

Za vzdušje skrbijo še odlični materiali in nasploh oblikovno lepo ukrojena notranjost, pa vratne kljuke, ki niti niso več klasične 'kljuke', temveč le gumbi, ki celo lahko preprečijo možnost odpiranja vrat, če sistem zazna, da se vam od zadaj približuje kolesar in bi ga z odpiranjem vrat lahko zadeli. Nasploh je okolje res zgledno urejeno. V primeru, da vam bolj kot križanci dišijo limuzine, pa imajo pri Lexusu tudi tukaj nekaj novega …

Prenovljeni lexus ES

Ta sicer ni najbolj luksuzna limuzina v Lexusovi ponudbi, ji pa dosti ne manjka. In je hkrati precej posebne sorte avtomobil, ima kakšno pomanjkljivost, ponekod je pa absolutno boljši od vseh tekmecev. No, po treh letih so ga sedaj prenovili, popravili nekaj vozniških malenkosti in poskrbeli, da je še vedno izjemno prijeten potovalnik.

Zunaj ima malo drugače zašiljeno masko, razlika ni enormna, vseeno pa izgleda še bolj sodobno. Tudi tukaj se maska zdi še bolj agresivna, čeprav dejansko ne vem, ali je kaj večja, če sploh je lahko večja, lučke so ožje in bolj ostro zašiljene, zadek pa zelo podoben. Nasploh se mi zdi zelo eleganten in ravno prav nastopaški s tistim gobcem, da ga boste na cesti pač opazili, ne bo vas pa motil v smislu: 'Glejte me, glejte me'.

Notri sprememb po prenovi ni veliko, najbolj opazna razlika je dejansko premik osrednjega zaslona dobrih enajst centimetrov bližje vozniku, zaslon je postal tudi občutljiv na dotik. Doplačilno lahko namesto stranskih vzvratnih ogledal izberete kameri, ki imata super funkcijo, da ob vklopu smernikov razširita vidni kot. Zadeva deluje odlično in seveda zahteva nekaj privajanja, zmoti morda le položaj obeh zaslonov, ki ni tako lepo vključen v ostalo okolje, kot bi lahko bil.

Sicer pa je razporeditev stikal enaka kot prej, kar pomeni, da je še vedno na voljo dokaj neuporabna drsna upravljalna ploščica. Ta je v bistvu edina, ki me moti, ostalo pa je zgleden primer uporabnosti, s stikali za vse pogosto uporabljene funkcije. Nobena površina se ne sveti in zato na njej ne boste puščali prstnih odtisov, vseeno pa armaturna plošča izgleda lepo razgibano. Tudi naslon med sprednjima sedežema se odpira v obe smeri in okolje je zelo elegantno.

Kot je tudi vožnja z ES. Če vas občasno zgrabi želja po dinamiki, potem tole ni avto za vas. Jih je veliko, ki se peljejo bolj živahno in bolj željno grizljanja zavojev. Tale niti najmanj. Je pa po drugi strani tako neverjetno udoben in nenaporen, da vas niti ne bo mikalo hitro požiranje ovinkov. Krmiljenje je lahkotno, blaženje perfektno, zvočna zatesnitev pa vrhunska. V bistvu ti da premijski občutek večjih vozil, po voznem udobju ga skoraj lahko primerjam z dvakrat dražjima A8 ali pa MB S.

Tudi hibridna motorizacija s skupno močjo 160 kW oziroma 218 ’konjev’ je dovolj, da bencinskega motorja skoraj nikoli ne boste slišali. Tudi zato, ker ima elektromotor kar 120 ’konjičkov’ in je avto večino časa tih. Tudi to je ena od lastnosti, zaradi katere boste umirjeni. V bistvu je tole avtomobilski ekvivalent psihoterapevta: po zahtevnem sestanku greste vanj in boste takoj pomirjeni. Tako kot v pravi limuzini pravzaprav mora biti.