Rolls-Royce – sinonim za luksuz in blišč na kolesih – praznuje častitljivih 115 let

Britanska luksuzna znamka Rolls-Royce je danes s svojimi jeklenimi konjički prisotna v več kot 50 državah, še vedno pa je najbolj priljubljena med Američani. Njena zgodovina se je začela pisati davnega leta 1904 v hotelu Midland (Manchester), kjer sta se sestala Charles Stewart Rolls in Henry Royce, človeka, katerih zgodbi ne bi mogli biti bolj različni, ki pa ju je družila enaka želja do popolnosti.

Henry Royce je izhajal iz skromne družine iz Alwaltona, ki se je zaradi propadlega posla z mlinom morala preselila v London kmalu po njegovem rojstvu. Zaradi zgodnje smrti očeta je bil primoran pri devetih pustiti šolo in si kruh služiti s prodajo časopisa. Tehnično znanje si je nabiral v različnih podjetjih in ker je bil razočaran nad kakovostjo konstrukcije in izdelave takratnih avtomobilov, je ustanovil lastno inženirsko podjetja FH Royce and Company z električnimi pripomočki. Prvi avtomobil si je omislil leta 1901, a tako ta, kot ''Francoz'' iz leta 1902, sta ga razočarala. Leta 1904 je zato izdelal svojega in sicer dvovaljnika, z, kot ime 10HP Royce sugerira, desetimi konji. Prvič ga je preizkusil 1. aprila in brez težav opravil 30-kilometrsko testno vožnjo.

Charles Rolls je bil na drugi strani rojen s srebrno žlico v ustih. Izhajal je iz premožne družine in se izobraževal na elitni fakulteti Trinity v Cambridgeu. Pri 18 letih si je kupil prvi avtomobil (Peugeot Phaeton) in kasneje postal prodajalec uvoženih avtomobilov, navdušen nad kolesi, motocikli, avtomobili, baloni in letali, manj pa nad prispevkom Britancev v avtomobilski industriji, ki so jo tedaj imeli za muho enodnevnico. A ne Royce in Rolls. Slednji je kasneje postal tudi eden od ustanoviteljev avtomobilskega kluba Velike Britanije (danes Royal Automobile Club oz. RAC). Bil je tudi prvi, ki je v obe smeri neprekinjeno preletel Rokavski preliv, prav letenje pa ga je kasneje stalo življenja.

Na predlog Henryja Edmundsa, kupca drugega Royceovega vozila in Rollsovega dobrega prijatelja, je Rolls 4. maja odpotoval na sestanek z Royceom v Manchester, kjer je tudi preizkusil njegovega ''jeklenega'' konjička. Ta ga je tako navdušil, da je zatrdil, da lahko proda vse, ki jih bo Royce izdelal, ob vračanju domov pa izjavil, da je spoznal najboljšega inženirja na svetu! Vse ostalo je zgodovina. Znamka, ki uradno obstaja od 15. marca 1906, je bila sprva usmerjena bolj v športnost in voznika, šele nato je v ospredje prišla brezčasna lepota, udobje in značilna eleganca, kar sta dosegla z naprednimi inženirskimi rešitvami, vzetim tudi iz navtike. Royce je skrbel za razvoj avtomobilov, Rolls pa za vodenje.

Njun prvorojenec nosi ime Silver Ghost (prvotno je bil poimenovan 40/50 h.p.) in je bil izjemen uspeh. V letu 1907 je na relaciji London–Glasgow opravil kar 23.123 kilometrov, po njegovi šasiji pa so Britanci dobili prvo oklepno vozilo, ki ga je vojska uporabljala v obeh svetovnih vojnah. V nekaj letih so izdelali preko šest tisoč primerkov in hitro je z naslova vlade prišla prošnja po izdelavi letalskih motorjev. Prvi model so poimenovali Eagle in je luč sveta ugledal leta 1915. Ne smemo pozabiti tudi na motor Rolls-Royce Merlin, ki je vladal zraku v drugi svetovni vojni, pa tudi ne reaktivnega motorja RB211, enega prvih tovrstnih motorjev v širokotrupnem letalu. Silver Ghost je bil dolgo časa edini model, leta 1922 pa je vendarle dobil bratca z imenom 20/25 oz. Phantom. Ta je bil prav tako uspešen kot njegov starejši brat, vzljubiti pa so ga številni svetovni voditelji. Ko se je v času velike depresije v škripcih znašel konkurenčni Bentley, ki je prav tako proizvajal športne avtomobile, se je pod RR-jevim dežnikom osredotočil izključno na športne limuzine, da si avtomobili niso hodili v zelje.

Leta 1946 se je znamka preselila v tovarno Crewe, kjer so za potrebe britanske vojske od leta 1938 skrivaj izdelovali motorje Merlin. Tu ima svoj dom Bentley še danes. Rolls-Royce od modela Wraith izdeluje tudi karoserije. Po drugi svetovni vojni je Rolls-Royce jadral na krilih ljubezni britanske monarhije, kmalu pa tudi na krilih rock zvezdnikov. Vetra iz jader so jim leta 1971 vzele težave z izdelavo motorja RB211, ki so prinesle hude finančne muke. Lastništvo je prevzela tovarna Crewe in znamko razkosala na dva dela in sicer proizvodnjo vozil in letal. A znamka s tem še zdaleč ni splezala nazaj na zeleno vejo. Muk ga je dokončno odrešil BMW, potem, ko je bil Rolls-Royce od leta 1980 v lasti britanskega Vickersa. Udomačil se je v kraju Goodwod, kjer si je ne le opomogel, ampak tudi povrnil ves pretekli blišč in slavo.

Podobno kot sama znamka, je slovit tudi kipec Spirit of Ecstasy na nosu vozila, ki je nekakšna pika na i dovršenosti vozila. Kot se spodobi, je povezan s tragično ljubezensko zgodbo. Kipec ima vsak Rolls-Royce od leta 1920 naprej. Prvi ga je imel John Walter Edward Douglas-Scott-Montagu, ki je izdelavo kipca za svojega Silver Ghosta zaupal kiparju Charlesu Sykesu. Temu je za model služila Eleanor Velasco Thornton, a prvotno bi moral upodobiti grško boginjo zmage Nike. Toda Syke je iskal bolj ženstveno podobo in jo našel v Eleanore, ki je bila ljubica Johna Edwarda Scotta, človeka, ki je v angleške parlamentu goreče zagovarjal avtomobilizem in je leta 1902 ustanovil avtomobilsko revijo Car Magazine. Eleanor je bila njegova tajnica, a ker je bila nižjega stanu in je bil on poročen, je njuna romanca ostala skrita, čeravno so zanjo vedeli bližnji prijatelji. Skynes je svojemu modelu nadel vihrajoča oblačila in na ustnice nalepil prst, kar naj bi kazalo na skrivno ljubezen Thorntonove in Montaguja.

Skulptura, prvotno imenovana The Whisper (Šepet), je zaradi ustvarjalnih razlik med Sykesom in Montagujem postala The Spirit of Speed, Spirit of Ecstasy pa je predlagal Johnson, saj da vožnja odražala ekstazo. Royce je kipec jitro uvrstil med dodatno opremo, kmalu pa je postal neločljivo povezan z znamko. Večina kipcev je danes izdelanih iz nerjavnega jekla, mogoče pa ga je naročiti tudi v zlatu. Pa da zaključimo tragično zgodbo okoli kipca. Eleanore je umrla leta 1915, potem ko je parnik SS Persia, na krovu katerega je bila, blizu Krete torpedirala nemška podmornica. Na parniku je bil tudi Montagu, za katerega se je domnevalo, da je prav tako umrla, a so ga živega našli, ko se je oklepal prevrnjenega reševalnega čolna.