V85TT združuje klasično filozofijo Moto Guzzija, ki na prvo mesto ne postavlja hitrostnih rekordov in pretresov za krmilom, ampak preprost užitek. Je nekakšen "scrambler" na steroidih, dovolj velik tudi za potovanje v dvoje na dolge razdalje. Mi smo ga na slovenski premieri pognali čez tri bolj ali manj domače alpske prelaze: Mokrine, (Pramollo/Nassfeld), Korensko sedlo in Vršič. Slabih dvesto kilometrov dolga tura ponuja kombinacijo vsega, s čimer se na potovanjih soočamo: avtocesto, ozko "razbito" cesto na italijanski strani Mokrin in širok zavit asfalt na avstrijski strani, najstrmejšo cesto v tem delu sveta – na Korensko sedlo in večinoma tlakovane serpentine na Vršič.

V vožnji se je pokazalo, da je 850-kubični dvovaljnik kljub "le" 60 kilovatom moči v kombinaciji s kratkim menjalnikom kos vsemu. Hitrostnih rekordov s tem motociklom ne bomo postavljali, a vožnja do 150 km/h je lahkotna, zabavna in užitkarska. Sedež je na za potovalne "endurce" nizkih 83 centimetrih, kar bo dobrodošlo za številne uporabnike in predvsem uporabnice. Masa motocikla ne presega bistveno 200 kilogramov, ki imajo zaradi V-zasnove dvovaljnega pogonskega sklopa nizko težišče in pomenijo lahkotno rokovanje z motociklom med ovinki. Vzmetenje je kos vsem plastem asfalta in tudi makadama, za dolge poti pa prav pride 21-litrska posoda za gorivo, ki ob uglajeni vožnji zadošča za 400 kilometrov – kar pomeni, da bo prej žejen voznik kot motor.

V85 združuje eleganco klasičnega oblikovanja ali bolje rečeno stil in šarm klasičnih endur iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo potovanje predvsem avantura in ne dirkanje, s funkcionalnostjo sodobnih tehničnih rešitev in možnostjo vožnje po vseh terenih. Zato ima cevni okvir in kardanski prenos (edini v srednjem prostorninskem razredu) ter prečno postavljen vpadljiv pogonski agregat V-zasnove, v kombinaciji z Brembovimi plavajočimi zavorami, pregledno digitalno armaturko in dodanimi led lučmi.

Vse narejeno v Italiji. Tako ne preseneča, da je všečen na ogled in prijeten med vožnjo. Zato je morda v poplavi cestnih potovalnih terencev, kjer bi vsi radi bili BMW-ejev GS, "kulsko" biti Moto Guzzijev TT – po italijansko: Tutto terreno. Še posebno ob njegovi ceni – dobrih dvanajst tisočakov.