Rekordi v formuli 1, ki bodo (skoraj zagotovo) ostali večni

Najmlajši zmagovalec v zgodovini formule ena

Od sezone 2016 je pogoj za pridobitev super licence, ki jo morajo imeti dirkači v formuli ena, starost 18 let in veljavni vozniški izpit. Istega leta ja na najvišji stopnički na dirki za Veliko nagrado Španije stal mlečnozobi Max Verstappen (le malo pred tem je iz moštva Toro Rosso prestopil k Red Bullu). Star je bil 18 let in 227 dni, s čimer je postal najmlajši zmagovalec dirke formule 1 v zgodovini tega športa. Čeprav je zmagal na račun dejstva, da ste se iz dirke izločila vodilna Lewis Hamilton in Nico Rosberg (oba Mercedes), to ne zmanjša njegovega uspeha, potem ko je odbil napade izkušenejših tekmecev. Nizozemec se je formuli ena pridružil še pred leta 2015 sprejetim pravilom in na VN debitiral pri 17 letih in 166 dnevih in podrl dotedanji rekord, ki je bil v lasti Jaima Alguersuarija, za skoraj dve leti.

Največ odstopov na dirki za Veliko nagrado

Velika nagrada Monaka let 1996 je bila posebna zaradi dejstva, da je rezultat vpisalo le sedem dirkačev. Najboljši startni položaj si je izboril Michael Schumacher, a že v prvem krogu raztreščil svoj dirkalnik. Do 40. kroga je vodil Damond Hill, ki mu je nato v tunelu eksplodiral motor. Svojo edino dirko v karieri je tedaj dobil Francoz Olivier Panis (Ligier), ki je začel dirko s 14. startnega položaja. Deževno preizkušnjo v kneževini so po 75. krogih končali le trije dirkači – poleg Panisa še David Coulthard (McLaren) in Johnny Herbert (Sauber), uradno pa jih je bilo, kot že navedeno, uvrščenih sedem dirkačev.

Zmagovalec z največ postanki v boksih

V današnjih časih si dirkač, ki upa na zmago, običajno ne sme privoščiti več kot enega postanka v boksih, povsem drugače pa je bilo na kaotični preizkušnji leta 2011 za VN Kanade, na kateri je zmagovalec Jenson Button (McLaren) kar šestkrat zapeljal v bokse in na koncu za tri sekunde prehitel Sebastiana Vettla (Red Bull). Še bolj preseneča podatek, da je bil Button dvakrat udeležen v trčenju, enkrat celo s sovoznikom pri McLarnu, Lewisom Hamiltonom, in da je opravil kazensko vožnjo skozi bokse, ker je prehitro vozil za varnostnim avtomobilom. Steza Circuit Gilles Villeneuve drži tudi rekord v tem, kolikokrat je na stezo zapeljal varnostni avtomobil – prav tako šestkrat.

Dirka z najmanj postanki v boksih

Zdi se skoraj nepredstavljivo, toda dirka za VN Nizozemske leta 1961 je minila brez postankov v bokse, kar se je do zdaj zgodilo edinkrat. Na 4,352 kilometra dolgi stezi Zandvoort s 15 zavoji v 75 krogih in po skoraj dveh urah dirkanja prav nobeden od 15 dirkačev ni opravila postanka, niti odstopil. Dirko je za pičle 0,9 sekunde dobil Ferrarijev Wolfgang von Trips pred klubskim kolegom Philipom Hillom. Istega leta se je von Trips smrtno ponesrečil v Monzi. 44 let smo morali čakati na naslednjo VN, ko so ciljno črto prečkali prav vsi dirkači na startu.

Dirka z najmanj dirkačev na startu

Dirka za VN ZDA v Indianapolisu leta 2005 se je v zgodovino formule ena zapisala kot ena izmed najbolj kontroverznih, saj je dirkalo le šest namesto 20 dirkačev. Razlog so bile pnevmatike oz. serija počenih pnevmatik (najbolj spektakularno jo je razneslo na Toyoti Ralfa Schumacherja med prostim treningom), saj je vseh sedem moštev, ki je uporabljalo Michelinove pnevmatike, zaradi neustreznosti le-teh za nov asfalt po ogrevalnem krogu iz varnostnih razlogov odstopilo, saj ne bi zdržala več kot 10 krogov. Tako so dirkala le moštva Ferrari, Bridgestone, Jordan in Minardi. Michelin je skušal v luči varnosti pri Svetovni avtomobilistični zvezi (FIA) doseči dogovor o postavitvi dodatne šikane na ravnini (13. ovinek), a neuspešno, ker bi bilo to nepravično do Bridgestonovih moštev, ki imajo ustrezne pnevmatike. Dirko je dobil Michael Schumacher, pred moštvenim kolegom Rubensom Barrichellom.

Največja razlika med zmagovalcem in drugouvrščenim dirkačem

Britanca Jackie Stewart in Damon Hill sta dirki za VN Španije (1969) oz. VN Avstralije (1995) dobila za dva kroga, a še bolj se je od tekmecev odlepil njun rojak Stirling Moss na VN Portugalske leta 1958, ki je v bolidu ekipe Vanwall Ferrarijevega Mika Hawthorna premagal za 5 minut in 12,8 sekunde! Slednji je kasneje s točko razlike osvojil naslov prvaka, kljub temu da je v celi sezoni dosegel le eno zmago, Moss pa štiri. Ta je preprečil, da bi bil njegov rojak na omenjeni dirki zaradi prevelikega zaostanka diskvalificiran, zaradi česar je na koncu ostal brez naslova.

Najmanjša razlika med zmagovalcem in drugouvrščenim

Na VN Italije v Monzi leta 1971 je Peter Gethin (McLaren) po 55 krogih ciljno črto prečkal zgolj 0,01 sekunde pred Ronnije Petersonom (March-Ford), prvih pet dirkačev pa se je zvrstilo znotraj 0,61 sekunde! Tedaj so čas merili le na desetinko sekunde natančno. Zelo tesno je bilo tudi na VN ZDA leta 2002, ko je Barrichello klubskega tovariša Schumacherja ugnal za pičle 0,011 sekunde, potem ko je Nemec želel, da si delita prvo mesto in ciljno črto prečkata poravnana. To je do zdaj najmanjša razlika, odkar čas merijo na tisočinko natančno.

Največ dirkačev na startu

Današnja pravila Svetovne avtomobilistične zveze velevajo, da na VN ne sme nastopiti več kot 26 dirkalnikov, zato bo rekord iz VN Nemčije leta 1953 težko podreti, če se pravila ne spremenijo, saj je bilo tedaj na startu kar 34 bolidov. Preizkušnjo na progi Nordschleife je dobil Nino Farini (Ferrari). Če ne bi imel tik pred startom težave z motorjem Helma Glöckleja, bi bilo takrat na startu 35 formul.

Trije dirkači s povsem identičnim vodilnim časom kvalifikacij

V plesu tisočink se redko zgodi, da imata dva dirkača na kvalifikacijah isti čas, posebej, ko gre za vodilni čas. A prav to se je zgodilo leta 1997 na dirki za VN Evrope v Jerezu, kjer so Jacques Villeneuve (Williams), Schumacher (Ferrari) in Francozov moštveni kolega Heinz-Harald Frentzen ustavili uro po minuti in 21,072 sekunde. Prvi startni položaj je pripadel Francozu, ki je prvi postavil najhitrejši čas kvalifikacij. Sledila sta Schumacher in Frentzen. Zadnja dirka sezone je odločila prvaka, potem ko je Nemec namerno trčil v Francoza, ki je v skupnem seštevku zaostajal za točko in potegnil kratko v bitki za naslov. Schumacher je Francoza skušal zapreti, a je bilo za to že prepozno, zato se je odločil za nešportno potezo in s prvo gumo zadel v stranico Villeneuvovega dirkalnika. A načrt se je sfižil, saj je sam zaradi tega obtičal v pesku, Villeneuve pa je dirko lahko nadaljeval. FIA je Nemca kasneje kaznovala z odvzemom drugega mesta v prvenstvu, obdržal pa je zmage in točke.

Najstarejši svetovni prvak

Dirkaška legenda Juan Manuel Fangio je začel dirkati šele pri triindvajsetih, prvo dirko v formuli ena pa je odpeljal šele pri 38, ko se današnja generacija voznikov že odpravlja v pokoj in je bila na sporedu prva sezona svetovnega prvenstva formule ena pod okriljem FIE. Legendarni Argentinec je osvojil pet naslovov svetovnega prvaka, nazadnje leta 1957, ko je bil star 46 let. Rekord, ki ga bo verjetno nemogoče podreti.