Oba avtomobila sta se naenkrat vozila skoraj dva kilometra in pol. Bencinski Ferrari je krog naredil v minuti in šestindvajsetih sekundah. Električna različica pa je progo končala deset sekund hitreje.
Hutchison je našel Ferrarija 1978 totalno uničenega, s katastrofalnim vnetjem motorja. Motor in elektronika sta bila nepopravljiva. Z vložkom več kot 8000 evrov je postal lastnik Ferrarijeve razbitine.
Hutchison pravi, da je bil prestrašen, ko je kupil Ferrarija 308 na smetišču, saj je bil v poraznem stanju. Dve leti ga je obnavljal in pri tem štirikrat prekinil delo. Po tisočih urah dela pa mu je končno uspelo prenoviti praktično odpisanega jeklenega konjička.
Leta 2016 je Ferrarijev šef Sergio Marchionne povedal, da se mu zdi nesmiselno ustvariti električnega Ferrarija. Prepričan je namreč, da je zelo pomemben del voznikove izkušnje ravno agresiven zvok avtomobila.
Marchionne je kasneje spremenil mnenje, saj bodo tudi luksuzni proizvajalci avtomobilov začeli proizvajati električna vozila do leta 2020. Hutchinson pa ni mogel čakati tako dolgo.
Hutchison pravi, da predelana verzija Ferrarija je povsem druga izkušnja kot vožnja z originalnim modelom.
Hrup Hutchisonovega avta s tremi baterijami - eno spredaj in dvema v konfiguraciji L, v kateri so sedali plinski rezervoarji - je zamenjal tišji električni zvok.
»Zelo mirno se počutim, ko sedim v avtu, ki ne povzroča nobenega hrupa.« Hutchisonu se zdi strašljivo, da ko pohodi plin, avto zelo močno skoči naprej, hkrati pa ne da od sebe nobenega zvoka. Ko umakneš nogo s pedala, pa slišiš cviljenje gum.
Po Hutchisonu so možnosti za razvoj električnih avtomobilov neskončne.
"Ne morem čakati, da vidim, kaj se zgodi s klasičnimi avtomobili in električnimi nadomestki," pravi. "To so razburljivi časi."
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV