Procesorji v treh dimenzijah

Zato je jasno, da če hočejo na eno silicijevo ploščo spraviti več tranzistorjev za večje hitrosti in zmogljivosti, morajo izdelovati vse manjše in manjše enote. Najnovejša, druga generacija Intelovih Core procesorjev, imenovana Sandy Bridge, ki jo že lahko vidimo v najnovejših Applovih osebnih računalnikih, je ena prvih procesorskih mikroarhitektur, ki so jo izdelali v 32-nanometrski tehnologiji. Omenjena mikroarhitektura je način izdelovanja čipov, kjer spominska celica zaseda le malo manj kot 0,2 kvadratnega mikrometra in nanjo spravijo malo manj kot dve milijardi tranzistorjev.

Ker pa je miniaturizacija omejena in vse manjša vodila med tranzistorji ne morejo slediti majhnosti samih tranzistorjev pri klasični arhitekturi in proizvodnji (tiskanju), so pri Intelu razvili in za naslednjo generacijo čipov napovedali zanimivo rešitev; dosedanji način tiskanja dvodimenzionalnih vodil pri tranzistorjih bodo nadgradili v še eno dimenzijo. Pri Intelu pravijo, da je nov način pravzaprav 'trivodilna' tehnologija, saj bodo silicij staknili z vodilom s posebnimi smerniki, ki bodo integrirani v vodila (glej sliko). Stik vodila s silicijevim smernikom bo tako na treh različnih ploskvah (prej samo na eni), zato bo možen veliko boljši nadzor vklapljanja in izklapljanja tranzistorja, poleg tega pa se tranzistorji ne bodo več grmadili na omejeni površini, temveč bodo 'rasli' tudi v višino.

Kaj to pomeni za prihajajoče procesorje?
Moorov zakon bo torej do neke mere možno nadaljevati, saj sama površina silicijevih režnjev ne bo več omejevala zmogljivosti tranzistorjev. Če se število tranzistorjev na eni procesorski celici ne bo moglo povečati čez pet milijard (pri 11-nanometrski tehnologiji), bo pa zato vsak tranzistor posebej postal zmogljivejši in veliko bolj upravljiv. 26-nanometrska tehnologija, ki jo Intel napoveduje za konec letošnjega leta, naj bi že vsebovala tridimenzionalne tranzistorje. Serija procesorjev se bo imenovala Ivy Bridge in naj bi trošila več kot pol manj energije ob tretjino večjih zmogljivostih pri obstoječem številu procesorskih jeder.

Jasno je, da Intel ob napadu angleških ARM arhitektur, ki so vgrajene v večino mobilnih naprav na svetu, pospešeno išče in razvija nove, konkurenčne tehnologije. Poleg tega pa je bil Intelov pomp okrog procesorjev Atom prenapihnjen, saj se slednji prodajno in tudi zmogljivostno nikakor ne morejo primerjati s procesorji, ki jih proizvajajo Ndvidia, Marvell, Qualcomm in Samsung (ARM arhitektura). Še posebno Nvidia grozi s prihajajočo Tegro 3, ki naj bi jih še letos vgradili v nove Asusove tablice. Tegra 3 se bo hvalila s kar štirijedrnim procesorjem in zelo nizko porabo, kar bo dovolj sočna kost, vržena Intelu. Zato je tekma za prevlado na področju tabličnih (in tudi drugih) procesorjev ključna za dolgoročni obstoj nekaterih informacijskih gigantov.