Kako voziti skoraj zastonj?

Dejan Boštjančič je strokovnjak za električno mobilnost, ki je po desetletju in pol prodaje prestižnih zmogljivih osebnih vozil ’presedlal’ na zeleno energijo. Z ekipo sodelavcev se trudi, da bi se Slovenci čim hitreje in čim bolj množično vozili na elektriko. Z njim smo se o prednostih, problematiki in obetih električnih avtomobilov pogovarjali na nedavni otvoritvi polnilne postaje za električna vozila v enem od slovenskih trgovskih središč, kjer bo moč električna vozila do konca letošnjega leta polniti brezplačno.

Dejan Boštjančič: Če sprašujete mene osebno, moram reči, da sem v avtomobilski panogi že 15 let in se mi zdi, da imam do okolja določen dolg. V tem času sem na tržišče pospremil kar nekaj takšnih vozil in bi bilo prav, da zdaj to malo povrnem. Malce za šalo (smeh). Gre predvsem za to, da sem opazil, da je prihodnost prodaje vozil v mobilnosti. Kupci bodo zahtevali mobilnost, ta pa za seboj potegne kar nekaj težav. Večja evropska mesta se že utapljajo v prometnih zamaških. Vozniki vedno več časa preživijo v zastojih, kar predstavlja tako izgubo časa kakor tudi nepotrebno porabo energije in povečano onesnaženost. Rešitev je v javnem prometu, ki v manjših mestih in krajih žal ni ekonomičen, trajno rešitev pa osebno vidim v električni mobilnosti in novih poslovnih modelih prevoza, kjer ljudje vozil ne bi kupovali, ampak najemali, ko bi jih dejansko potrebovali.

MS: Tudi sami vozite električni avtomobil?

DB: Trenutno nisem lastnik električnega vozila, vozim pa vozilo, ki premore zelo nizko emisijo CO2. Trudim se, da bi ljudi ozavestil in tudi svoj avtomobil vozim tako, kot bi vozil električnega. V kratkem pa bom tudi sam postal ponosen lastnik električnega vozila. Moje potrebe po mobilnosti bo najbolje zadostil t. i. vzporedni ’plug in’ hibrid, ki mi bo omogočal premagovanje daljših razdalj z majhnim izpustom emisij, obenem pa bo omogočal čisto mestno vožnjo in promocijo električnih vozil.

DB: Situacija v Sloveniji je trenutno takšna, da vsi pričakujemo tisti trenutek, ko se bo povečalo število električnih vozil. Infrastruktura se odziva na število električnih vozil in z določeno stopnjo načrtovanja je normalna uporaba električnih vozil mogoča že danes. Seveda bi bila dobrodošla še kakšna hitro polnilna postaja na enosmerni tok, vse pa je odvisno od števila tovrstnih vozil, ki bo upravičilo ekonomičnost tovrstnih postaj.

Zaradi trenutne gospodarske situacij v Sloveniji so ključne strategije večjih sistemov usmerjene na druga področja obnovljivih virov in morda zmanjka tiste prave energije in volje, da bi se kaj več naredilo na področju električne mobilnosti. Trg bo dejansko tisti, ki bo omogočal njen razvoj. V Sloveniji je okrog 100 polnilnih postaj. Sem štejem tudi vse tiste postaje, ki niso vključene v sistem, torej ne gre za t. i. ’pametne’ postaje, pač pa za javne, ki omogočajo polnjenje električnih vozil.

MS: Kakšne so prednosti in slabosti električnega avtomobila v primerjavi s klasičnim?

DB: Osebno v električnih vozilih vidim številne prednosti, vendar se bom poskušal postaviti v vlogo kupca oziroma uporabnika. Uporabnik vidi največji zadržek v dosegu takšnih vozil. V vseh pogovorih, ki sem jih imel z uporabniki, ki so električne avtomobile testirali, sta bili kot glavni težavi izpostavljeni doseg in visoka cena. Če pa pustimo ekonomski vidik ob strani, je problematika dosega z vzporednimi hibridi rešena. Pri ’čistokrvnih’ električnih vozilih je potrebno malce bolj skrbno načrtovanje svojih poti. Za ključni preboj je kriva predvsem cena in osebno tu vidim potencial ravno v vozilih višjih razredov, s katerimi bi premamili premožnejše kupce, ti pa bi nekako dali zgled ostalim potrošnikom.

MS: Kratkoročen kompromis so torej vzporedni hibridi. Kaj pa je po vašem mnenju prihodnost mobilnosti? So to električna vozila, hibridi, vodik ali kakšna druga rešitev?

DB: Vodik je zagotovo najbolj optimalna rešitev, vendar bolj stavim na čista električna vozila, ki bodo z razvojem tehnologij omogočala doseg tudi do 500 kilometrov. Takrat pa bodo padli tudi vsi zadržki, ki trenutno obstajajo do tovrstnih vozil.

MS: Kako komentirate nekatere raziskave in trditve, da naj bi sam proces proizvodnje in razgradnje električnih vozil veliko bolj obremenjeval okolje kot ga klasična vozila?

DB: Mnenja so seveda različna. Kar se tiče tehnoloških rešitev, je tu še veliko prostora za razvoj in izboljšave. Gotovo pa bodo električna vozila dosegla vsaj to, da bo onesnaževanje bolj centralizirano. Na račun tega bo v mestih manj hrupa, manj oziroma nič onesnaževanja z emisijami in prašnimi delci.

MS: Južni sosedje bodo kmalu začeli s prodajo električnega super športnika. To pomeni, da so na tem področju korak pred Slovenijo? Mogoče razmišljate o kakšnem sodelovanju s Hrvaško?

DB: Zagotovo obstaja velik interes. Ne bi se povsem strinjal, da so korak pred Slovenijo. V Sloveniji je ogromno znanja in prototipov, manjka le nekdo, ki bi jih povezal. Tudi slovenska industrija je na tem področju močna. Njihovo znanje, komponente in tehnične rešitve lahko najdemo v vozilih večjih svetovnih proizvajalcev. Velikoserijski francoski električni avtomobil poganja slovenski elektromotor. V zadnjem času sem v Sloveniji spoznal tudi veliko sposobnih inovatorjev, ki imajo velik potencial, da pripravijo primerna vozila za električno mobilnost, vendar so trenutno preveč razdrobljeni.

MS: Se vam zdi, da razvoj slovenske električne mobilnosti ovirata tudi premalo poznana in učinkovita sistema subvencij in obdavčitev zelenih vozil?

DB: Kar manjka zdaj, je pozitivna diskriminacija. Imamo na primer subvencije za nakup električnih vozil, nimamo pa subvencij za postavitev polnilnih postaj. Manjkajo tudi mehanizmi nefinančnih subvencij – razočarani smo, da v Ljubljani ne razmišljajo o brezplačnih parkirnih mestih za električna vozila. Tudi uvajanje ekoloških con v mestnih središčih v Sloveniji poteka zelo počasi, Ljubljana pa sploh ne bo šla po tej poti. Če pogledamo druge države, na primer Norveško, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Italijo, so se takšni prijemi izkazali za zelo uspešne in zelo pozitivne.

MS: Se obetajo tudi rešitve na področju pridobivanja elektrike za pogon električnih vozil iz obnovljivih virov, kot sta veter in sončna energija?

DB: Če govorimo, da res hočemo zmanjšati onesnaževanje okolja, zlasti s toplogrednimi plini, je pomembno, da električna vozila uporabljajo ’zeleno’ energijo. Mi vsakemu investitorju, ki se odloči za polnilno postajo, predlagamo postavitev fotovoltaičnih oziroma sončnih celic ali vetrnic, da bi postaja dejansko uporabljala zeleno energijo.

MS: Kolikšen je, po vašem izračunu, strošek vožnje z električnim vozilom?

DB: Velja splošni izračun, da znaša strošek za sto prevoženih kilometrov en evro. Govorim seveda v smislu porabe električne energije. Zaenkrat je marsikje mogoče polniti brezplačno, tako da je, če odštejemo strošek nakupa in vzdrževanja, vožnja praktično brezplačna.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!