Preboj zvočnega zidu brez 'poka'

Težave nadzvočnega letenja so stroški, učinkovitost in seveda hrup. Preboj zvočnega zidu je izjemno glasen in zaradi tega je nad poseljenimi območji prepovedan, a že v petdesetih so domnevali, da bi lahko z dvojnim krilom omilili glasnost zvočnega preboja. Zvočni udar namreč nastane, ko se letalo približa hitrosti zvoka. Ko se to zgodi, sila premikajočega letala ustvari ogromen potisni val pred letalom. Na repu letala pa se prav tako ustvari drugi potisni val. Ko se oba valova združita, pride do zvočnega udara.

Že v petdesetih je inženir Busemann teoretiziral, da bi z dvema kriloma omogočili, da bi med njima tekel zrak in preprečil udar. Žal pa Busemanovo letalo, ki ga je izdelal, zaradi dizajna, ni hotelo leteti pri hitrostih nižjih od hitrosti zvoka.

In tu nastopijo MIT-jevci. Testirali so Busemanovo teorijo z računalniško simulacijo in jo izpopolnili, tako da bo letalo letelo tudi pri nižjih hitrostih.

Letalo naj bi bilo precej bolj učinkovito od concorda, saj naj bi imel precej manj upora. In zaradi tega naj bi zmanjšali porabo goriva za več kot polovico.

A verjetno nadzvočna potniška letala še ne bodo tako kmalu drvela po nebu, a zdi se, da po upokojitvi concorda, nebo kar kliče po novem nadzvočnem prvaku.