Bodo namesto soli v prihodnosti ceste posipali z grozdjem? V slovenskem pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest v drugem členu med drugim beremo, da ''posipanje ceste pomeni raztros snovi za taljenje snega ali ledu ter kamnitega drobirja kot ukrep za povečanje torne sposobnosti vozišča v zimskem času".

Posipavanje s soljo v zimskih pogojih vožnje odpravlja možnost poledice in s tem v splošnem izboljšuje pogoje za varno vožnjo. In ko pade sneg, je stalna praksa, da se ceste posolijo. V ZDA na prebivalca porabijo kar 62 kilogramov soli zgolj za posipanje cest. Pri nas DARS na sezono v povprečju porabi okoli 30 tisoč ton soli, kar je nekje 13,6 kilograma na Slovenca. Če na asfaltnih podlagah sol – uporablja se takšna sol, kot jo uporabljamo v kuhinji, le posuta je s sredstvom proti strjevanju – opazne škode ne povzroča, pa je drugače na betonski podlagi, kjer se skozi razpoke prebije do armature, ki prične rjaveti. V ZDA letno za popravilo škode, ki na cesti nastane zaradi soli in drugih snovi za posipanje, namenijo več kot štiri milijarde evrov.

Škodo sol povzroča tudi na vozilih, pri katerih pospešuje rjavenje. Prave alternative za sol do zdaj ni bilo, a kaj lahko bi v bodoče to korozivno snov nadomestilo grozdje oz. grozdne lupine. Te naj bi bile tako učinkovita kot tudi okoljsko neoporečna alternativa oz. zamenjava za vsa dozdajšnja sredstva, ki preprečujejo nastanek ledenih zaplat oz. poledice ter preprečujejo, da se sneg začne oprijemati cestišča.

Sredstvo, ki temelji na grozdju – ključne sestavine so znanstveniki pridobili iz zavrženih in z balastnimi snovmi bogatih grozdnih lupin in sicer s pomočjo kemične degradacije in naravne fermentacije – so razvili na državni univerzi v Washingtonu. Izvlečke so pomešali z drugimi naravnimi odpadki, kot so gnila jabolka, in dobili sredstvo, ki led topi hitreje kot klasična sredstva in povzroča manj škode tako cestam kot naravi. Ideja je v Aljaski leta 2016 zrasla na zelniku raziskovalca Xianming Shija iz omenjene univerze.

V ZDA so v preteklosti že poskušali z alternativnimi sredstvi za posipanje in soli med drugim dodajali pesin sok, da bi zmanjšali njeno korozivnost, a se je izkazalo, da ob stiku z vodo to povzroči drastično zmanjšanje količine kisika v le-tej in posledično ogroža življenje v njej.