Vzrokov za prometne nesreče je veliko: od vožnje pod vplivom opojnih substanc, do neupoštevanja omejitev hitrosti ter varnostnih razdalj, predrznosti voznikov, uporabe pametnih naprav med vožnjo in nasploh neosredotočenosti na vožnjo ...
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) je že konec preteklega leta objavila nazoren videoposnetek z naslovom 'Ne uporabljaj telefona med vožnjo. Vozi pametno'. Posnetek nosi visoko sporočilnost, marsikdo pa je po ogledu posnetka verjetno tudi sprejel odločitev, da med vožnjo ne bo več uporabljal telefona, saj noben klic ali sms ne more biti vreden nikogaršnjega življenja.
A ni le uporaba pametnih naprav tista, zaradi katere se pripeti veliko nesreč. Enega najpogostejših vzrokov prometnih nesreč predstavlja prekoračitev hitrosti.
Se nam res tako mudi?
V Sloveniji je po podatkih AVP največji odstotek prekoračitev hitrostih znotraj naselij, kjer je omejitev 50 km/h. AVP je opravila anketo, katere rezultati so zares zaskrbljujoči. Vozniki, ki so sodelovali v anketi (obdelali so podatke 3.355 anket), imajo v povprečju vozniško dovoljenje že dobrih 19 let, v enem letu pa v povprečju opravijo okrog 21.000 kilometrov, kar pomeni, da gre v osnovi za izkušene voznike. Med njimi jih je kar 40 odstotkov takih, ki menijo, da se jim zdi vožnja s hitrostjo 55km/h skozi naselje zgolj zelo majhen prekršek. Le 17 odstotkom se zdi to srednje hud prekršek. Hitrost 65km/h skozi naselje se še vedno manj kot polovici (39 odstotkom anketiranim) zdi resen prekršek, 31 odstotkom pa srednje hud prekršek. Komaj pri hitrosti 80 km/h skozi naselje je se 81 odstotkom anketiranih zdi, da gre za zelo resen prekršek.
Morda se komu ne zdi, da je v velikem prekršku, če pelje 'le malce hitreje, ker se mudi'. A že ob trku pri upoštevanju omejitve hitrosti so posledice lahko katastrofalne, pri prekoračitvi omejitve hitrosti pa še veliko hujše. »Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti in je neposredno povezan z močjo trčenja ter tudi njenimi posledicami. Prav tako je hitrost vožnje povezana s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do več prometnih nesreč,« je povedal direktor AVP Igor Velov. Raziskave AVP so pokazale, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno 4 odstotke, pri enakem povprečnem znižanju hitrosti vožnje zunaj naselja pa bi se število prometnih nesreč zaradi hitrosti zmanjšalo za približno 2 odstotka. “Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov,« je še pojasnil Velov.
Če vozimo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti, se pot ustavljanja podaljša za 12 metrov, kar je znotraj naselja, kjer so radzdalje razmeroma kratke, lahko usodno. Namesto pred prehodom za pešce bi v takem primeru ustavili 12 metrov dlje in pri tem skoraj zagotovo zbili pešca. V primeru slabih vremenskih razmer, dežja ali celo snega, ko je cestišče ne le mokro, ampak tudi spolzko, so usodne že nižje prekoračitve hitrosti, upoštevati pa je treba, da je zaviralna pot že v osnovi daljša kot v idealnih vremenskih razmerah.
Je to, da prispete na cilj malce prej, res pomembnejše od vašega življenja, življenja drugih? Ste pripravljeni sprejeti dejstvo, da ste nekoga ubili, samo zato, ker ste preizkušali, kako hitro lahko pelje vaš novi jekleni konjiček?
Nedavno so pri AVP objavili nov pretresljiv posnetek, ob katerem bo morda marsikdo dvakrat premislil, preden bo 'pohodil' plin, da bi na cilj prispel kakšno minuto ali dve prej oziroma celo le zato, da bi nekomu dokazal, kako 'spreten' voznik je. Akcija osveščanja o pomenu upoštevanja omejitev hitrosti nosi naslov: 'Če si divjak nisi junak' in poziva: »Bodi superjunak in z odgovorno vožnjo varuj življenja.« Eden izmed ambasadorjev je tudi znani reper Zlatko, ki je v namen ozaveščanja mladih posnel pesem Paše mi, ko vozim se, pretresljiv posnetek pa se vam bo gotovo vtisnil v spomin.
Letost smrt kosi med motoristi
Letošnje leto se je za motoriste začelo tragično. 17. aprila je ugasnilo življenje že osmega motorista letos.
Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1014 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je po podatkih agencije za varnost prometa tri odstotke več kot leto poprej. Med motoristi in mopedisti je bilo lani kar 26 smrtnih žrtev, devet več, kot leto prej. Ob teh zaskrbljujočih podatkih je zato treba opozoriti vse udeležence – tako voznike enoslednih motornih vozil kot druge udeležence, naj bodo na cestah previdni in se na pot odpravijo pravočasno.
Asfalt je še vedno razmeroma hladen, zato ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in še vedno je na določenih predelih kar nekaj peska od zimskega posipa. Tudi drugi udeleženci v prometu so v začetku motoristične sezone precej manj pozorni na motoriste. Številne nesreče se zgodijo pri prehitevanju – bodisi zaradi nepozornosti voznikov avtomobilov bodisi zaradi domišljavosti motoristov, zato se je treba vselej pri prehitevanju dobro mprepričati, da bomo to lahko storili varno. Poleg tega je pri prehitevanji tovornjakov in priklopnih vozil treba imeti v mislih tudi močne sunke bočnega vetra, ki niso vedno tako nedolžni. Motoristi naj bodo zato še posebej ob začetku sezone izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa je vselej treba prilagoditi ne le veljavnim omejitvam hitrosti, temveč tudi razmeram na cesti. Hitrost vožnje v ovinek je treba prilagoditi, še posebej, če je nepregleden, ustrezna varnostna razdalja pa je nujna.
Sponzorirana vsebina
