Oktanski spopad – ozadje rivalstva med Ferrarijem in Fordom

Rivalstvo med Fordom in Ferrarijem je ena najbolj znanih avtomobilskih zgodb, ki jo bomo lahko z začimbami Hollywooda spremljali na velikih platnih konec letošnjega leta. Zgodba filma Ford v Ferrari sloni na omenjenem rivalstvu, ki ga je leta 1966 zanetil lastnik Ferrarija, Enzo Ferrari, potem ko je Fordu v zadnjem trenutku preprečil nakup znamke iz Maranella. Henry Ford II je bil besen, ker  prevzema, v katerega so vložili veliko truda in časa, ni bilo. Po 22 dneh intenzivnih pogajanj so ta zaradi sporne klavzule, ki je Enzu kot bodočemu športnemu direktorju jemala želeno svobodo, 20. maja 1963 padla v vodo. Pri Fordu so si kot obliko maščevanja zadali visokoleteči cilj – na vzdržljivostni dirki Le Mans poraziti Italijane, kjer so ti slavili šestkrat zapored. A manjkalo jim je ključno – športni avtomobil, ki bi bil vsaj približno konkurenčen ferrariju. ''Modri oval'' je v izjemno kratkem času izdelal dirkalnik GT40 in Ferrari potolkel v njegovi ''dnevni sobi'', saj so Američani slavili trojno zmago, medtem ko je bil Ferrari šele osmi.

Zgodba o uspehu se je začela pri Carolu Shelbyju, legendarnem oblikovalcu in ustvarjalcu, ki je med drugim tudi oče legendarne Cobre. Okoli njega so se z blagoslovom podpredsednika Forda, Leeja Iacocceja, zbrali inženirji, ki jim je v 90 dneh uspel pravi mali čudež, saj so izdelali zmagoviti dirkalnik GT40, ki ga je gnal sedemlitrski osemvaljnik in z njim uresničili želje lastnika ter pokorili konkurenco na prestižni dirki. Avtomobil pa je postal eden najpomembnejših superšportnikov v zgodovini Forda, ki so jih pri Fordu skupno izdelali le 105.

Zgodbo o uspehu je nekoliko skazil kontroverzni zaključek dirke, saj se razplet ni odvil po željah Kena Milesa, ki se je zanesljivo peljal zmagi naproti. Fordov športni direktor Leo Beebe je želel, da vodilna dirkača ciljno črto prečkata istočasno in si zmago razdelita, a po pravilih to zaradi štartnih vrst ni bilo mogoče, saj bi v istem času vozilo drugouvrščenega Bruca McLarna prevozilo 20 metrov več. Vodilni Miles je kljub temu moral stopiti s plina, da ga je lahko v zadnjih krogih ujel 22-letni McLaren, ustanovitelj moštva McLaren.

Prav razlika v startu je mladeniču prinesla zmago, s čimer je postal najmlajši zmagovalec dirke, Milesu pa preprečil, da bi v istem letu osvojil prestižni trojček Daytona–Sebring–Le Mans, s čimer bi bil poplačan njegov doprinos k razvoju dirkalnika. Miles se je nekaj mesecev kasneje smrtno ponesrečil med testiranjem naslednje generacije dirkalnika, potem ko se je vozilo pri visoki hitrosti začelo prevračati in Milesa izvrglo. Smrtno se je ponesrečil tudi McLaren, in sicer leta 1970 med testiranjem na stezi Goodwood.

Vlogo Shelbyja so producenti filma zaupali Mattu Damonu (Jason Bourne), Kena Milesa, nesojenega zmagovalca dirke leta 1966, pa je upodobil nekdanji ''Batman'' Christian Bale. V čevlje Henryja Forda je stopil Tracy Lewis, v Enzove pa Remo Girone, medtem ko so vlogo Iacoccoja zaupali Jonu Bernthalu (Maščevalec). Film je režiral James Mangold (Logan).

Da boste lažje počakali na november, si lahko na VOYO ogledate kopico oktansko obarvanih filmov, ki bodo dvignili temperaturo.