Oktanska nebesa: slovita krožna steza Nardo

Prenova znamenitega dirkaškega kroga Nardo s premerom štiri kilometre je pogoltnila 35 milijonov evrov. Po sedemmesečnem postu zaradi obnovitvenih del zdaj ponovno sprejema jeklene konjičke. Te pričaka sveža asfaltna podlaga obdana z naprednimi varovalnimi ograjami. Steza ostaja razdeljena na štiri ločene pasove, naklon pa omogoča hitrosti krepko preko 200 km/h tudi brez obračanja volana.

Poleg krožne steze so obnovili tudi 106 tisoč kvadratnim metrov veliko dinamično površino namenjeno preizkušanju dinamike vozila. Cilj prenove je bil strankam – teh ima Porsche preko 90 – ponuditi platformo za preizkušanje mobilne tehnologije prihodnosti. Steza že dolgo ni namenjena več zgolj podiranju hitrostnih rekordov. Zdaj ima tudi vse potrebo za testiranje avtonomnih vozil, vozil na elektriko, asistenčnih sistemov ipd.

Poleg slovite krožne steze, kjer testiranja potekajo že skoraj pol stoletja, Nardo premore še številne krajše steze in poslopja. Steze imajo različen naklon (tudi več kot 12 stopinj), ob nevtralnih hitrostih (100/140/190/240 km/h) pa lahko brez korekcij voznik ves čas vozi naravnost. Najvišja dovoljena hitrost je 240 km/h. Višje hitrosti so dovoljene le v primeru, ko si stranka zagotovi ekskluzivno uporabo cestišča.

Najvišjo hitrost je tu leta 1979 razvil Mercedesov prototip C111-IV, ki je drvel s 403 km/h. Pred sedmimi leti je tu prototip Volkswagen W12 (znan tudi kot Volkswagen nardo) v 24 urah za seboj pustil kar 7.740 kilometrov, kar je pomenilo povprečno hitrost 323 km/h. Med serijskimi konjički rekord drži Koenigsegg CCR, ki ga je Loris Bicocchi leta 2005 priganjal do 388 km/h. Slednji je med vožnjo z Bugatti veyronom pri skoraj 400 km/h doživel nesrečo in kasneje dobil račun za popravilo ograje, ki da jo je uničil za 1800 metrov. Račun je poravnal Bugatti. Med dizelaši rekord drži Volkswagen ARVW, čigar hitrostni rekord 362 km/h sega v leto 1980.