Ognjena krogla po imenu Bugatti bolide: v 5 sekundah do 200 km/h!

Bugatti je z bolidom izdelal ne le svojega najbolj ekstremnega hiperšportnika do zdaj, ampak dirkalnik z izjemnim razmerjem med močjo in težo, kakršnega svet še ni videl. Gre za študijo razvito okoli njihovega čislanega osemlitrskega 16-valjnika, ki ima poleg pogonskega sklopa le še ''štiri kolesa, menjalnik, volan in dva sedeža.''

A dirkalnik iz ogljikovih vlaken, aluminija (ta sta glavna gradnika) in titana, ni le okleščen chiron, saj šestavaljnik ob uporabi dirkalnega goriva bruha kar 1.850 konjev oz. 1.360 kilovatov moči ter 1.850 Nm navora (!). Tehta vsega 1.240 kilogramov, kar pomeni, da razmerje med težo in močjo znaša 0,67 kilograma na konjsko moč oz. 0,91 kilograma na kilovat moči. Takšnega razmerja do zdaj pri cestnih avtomobilih še nismo videli. Snovalci so želeli iz enega najbolj zmogljivih motorjev iztisniti ves njegov potencial, kar jim je z ''ognjeno kroglo'' tudi uspelo. Medtem ko so tudi ostali njihovi jekleni konjički – chiron, centodieci, divo in veyron – sinonim za hitrost, pa je bilo pri njih pomembno tudi udobje, medtem ko pri izdelavi bolida to ni bilo na mizi, saj je edini luksuz par sedežev.

Je pa bolide precej več kot le predelava chirona, saj je zasnovan iz ničle, čeravno se ni izognil prepoznavni silhueti. Zato pa premore en kup inovacij. Med drugim so zrak usmerili med karoserijo, kar ne eni strani pomaga pri hlajenju oz. odvajanju toplote, na drugi pa pri boljši aerodinamiki. Omeniti velja tudi napihljive mehurje pod pokrovom motorja, ki se pri visokih hitrostih po potrebi napihnejo, s čimer umirijo in izboljšajo prehod zraka skozi karoserijo. S tiskanjem titana jim je uspelo izdelati 100-gramski stabilizator kolesa, ki pa zdrži sile enake 3.700 kilogramom (!). Pri dizajnu so navdih črpali pri letalu Bell X-1, ki mu je prvemu uspelo prebiti zvočni zid. Od tod pojasnilo, zakaj poleg značilnega profila C in maske v obliki podkve najdemo elemente v obliki črke X, v obliki katere je tudi velikanski zadek. Navdih je bil sicer tudi ''rojeni zmagovalec'', dirkalnik Bugatti Type 35, ki velja za najuspešnejši dirkalnik vseh časov, ki je prvi prečkal ciljno črto več kot 2.000-krat.

Vozilo, ki lahko v teoriji preseže 500 km/h, je ''najbolj ekstremen, najbolj brezkompromisen, najhitrejši in najlažji koncept v sodobni zgodovini podjetja,'' trdijo pri Bugattiju. Od 0 d 200 km/h po projekcijah potrebuje vsega 4,36 sekunde, medtem ko je pri stotici že po 2,17 sekunde. Ko klasična vozila prilezejo šele do stotice, je bolide že pri 300 km/h (7,37 sekunde), 500 km/h pa doseže po vsega 20,16 sekunde. Za popolno ustavitev pri tej hitrosti potrebuje 13,36 sekunde, pri čemer se zanaša na lahke 2,4-kilogramske keramične zavorne kolute. Glede na simulacije bi bolide, ki je v osnovi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo, če bi Bugatti izdelal hiperšportnika, ki ustreza varnostnim merilom FIA (kar jim je tudi uspelo), krog na progi Sarthe v Le Mansu odvozil v 3 minutah in 7 sekundah, kar je prav toliko sekund hitreje od zdajšnjega rekorda dirkalnika razreda LMP1, v Nürburgringu na slovitem Nordschleiffu pa bi krog pokoril v 5 minutah in 23 sekundah, kar je le 3,55 sekunde počasneje od rekorderja proge Porscheja 919 Evo. Ali je bolide napoved Bugattija, da se vrača v svet vzdržljivostnega dirkanja zaenkrat še ni znano, prav tako še ni znano ali bo dočakal serijski proizvodnjo.