Visoki obrati

Od junakov do 'bedaka'

A.M.

14. 06. 2013 13.46

Izdelava dirkalnika je dolgotrajen in zapleten proces, ki zahteva veliko mero organizacije, logistike, natančnosti, tehničnega znanja, inovativnosti in predvsem sprotnega prilagajanja okoliščinam.

Kategorij avtomobilskega športa je ogromno. Od preprostih ’uničevalskih’ derbijev, kjer dirkači sodelujejo z zastarelimi in skoraj odsluženimi ’kripami’, pa do kraljice bencinskih hlapov F1, kjer se cena dirkalnikov meri v stotinah milijonov evrov, zgolj za eno platišče pa je potrebno odšteti 40.000 evrov. Ker je večina vrhunskih dirkalnih avtomobilov unikatnih izdelkov, zajema njihova cena še celotne stroške razvoja in vzdrževanja. Dirkalnik F1 je na koncu dneva v povprečju vreden okrog 300 milijonov evrov, njegov ameriški sorodnik iz serije Indy ’ugodnih’ 6 milijonov, prototip iz Le Mansa 12 milijonov, dirkalnik svetovnega reli prvenstva pa ’smešnega’ pol milijona evrov.

Medtem v deželi piva in klobas ...

Povsem svoj svet so dirkalniki nemškega prvenstva turnih avtomobilov ali po domače DTM. V njem nastopajo priznani nemški proizvajalci BMW, Mercedes-Benz in Audi, v letošnji sezoni pa najbolje kaže ravno Bavarcem, ki po treh dirkah zasedajo prvo mesto v skupnem točkovanju, zbrali pa so skoraj trikrat toliko točk, kot jih imata Audi in Mercedes-Benz. Izdelava povprečnega DTM dirkalnika stane okrog 800.000 evrov, v zadnjem času pa se vodstvo prvenstva osredotoča na zmanjševanje stroškov in čim bolj enakovredne dirkalnike. Vsak je sestavljen iz približno 4.000 sestavnih delov, od tega 60 popolnoma enakih komponent uporabljajo vsi trije proizvajalci.

Tako je v vseh dirkalnikih moč najti popolnoma enak monokok (šasijo), sedeže, varnostne elemente, zavore, menjalnik, elektroniko in pnevmatike, razvoj aerodinamičnega paketa, pogonskega sklopa in podvozja pa je prepuščen posameznim proizvajalcem. Izdelava se prične z monokokom, na katerega namestijo prednji del z motorjem in varnostne dele šasije, ki ublažijo morebitne trke. Sledi izgradnja zadnjega dela z menjalnikom, zadnji varnostni elementi,za tem pa namestijo še elemente podvozja, pnevmatike in karoserijo.

Avtomobile poganjajo štirilitrski osemvaljni pogonski agregati, ki zmorejo okrog 370 kilovatov. DTM dirkalniki nimajo nikakršnih elektronskih pomagal v obliki ABS-a in nadzora pogonskih koles, po vzoru dirkalnikov F1 pa so opremljeni z DRS sistemom, ki na določenih delih proge omogoča zmanjšanje zračnega upora zadnjega zračnega stabilizatorja in posledično doseganje višje hitrosti. Avtomobil skupaj z dirkačem tehta pičlih 1.100 kilogramov, dirkači pa hitrost 100 km/h dosežejo v manj kot treh sekundah.

’Gone in 1 second’

Kot vsaka kategorija avtomobilističnega športa, tudi v DTM prvenstvu trki niso nič nenavadnega. Dirkalnik, ki so ga inženirji dolge mesece skrbno načrtovali, razvijali in izdelovali, se v delčku sekunde spremeni v ’karbonsko ikebano’. DTM je ’kontaktni’ bencinski šport, kjer so dotiki dirkalnikov povsem ustaljena praksa. Ko se zadeve ne iztečejo tako, kot bi se morale, imajo delavci ob stezi polne roke dela, da v kar najhitrejšem možnem času očistijo stezo.

Koliko dirkalnikov drzni dirkači razbijejo v povprečnem dirkaškem vikendu? Bo aktualnemu prvaku Brunu Spenglerju, uspelo obraniti naslov? Bosta Audi in Mercedes lahko ogrozila BMW-jevo prevlado? Vse to si lahko ekskluzivno ogledate na Voyo.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!