Niso še rekli zadnje

Zaradi politično korektnih politikov in županov, ki jih skrbi za čisto okolje ter svež zrak, naj bi bile prometne ikone, po katerih si je mesta zapomnilo na stotine turistov, in so z leti dejansko postale znamenitosti mest, kmalu stvar preteklosti. Zamenjali naj bi jih okolju veliko bolj prijazni modeli s hibridnim ali električnim pogonom.

Tudi v Londonu želi župan Boris Johnson do leta 2018 uvesti tako imenovane 'nične izpuste emisij' za ponudnike prevozov, s tem pa na smrt obsoja legendarne črne taksije. A razloga za skrb naj ne bi bilo. Če je verjeti besedam Kamala Siddiqija, se na ulicah med Big Benom in Tower Bridgeom ne bo prav veliko spremenilo.

Podjetnik indijskega porekla namreč ni le kupil britanskih tradicionalnih znamk Frazer-Nash, Bristol in Metrocab, temveč je s posebno novo tehniko razvil tudi taksi, ki je videti, kot bi bil od včeraj. »Vemo, da je naš črni taksi ikona na londonskih ulicah in zato ga seveda želimo ohraniti točno takega, kot ga poznajo ljudje po vsem svetu,« je povedal njegov sin in vodja trženja Sheban.

Srce novega Metrocaba je električni pogon, na katerem je njegovo podjetje delalo več kot 20 let. Poimenovali so ga 'digitalni diferencial', ker naj bi vsako kolo dobilo svoj motor, vse skupaj pa naj bi nadzorovala in upravljala elektronika. Znameniti londonski taksi naj bi imel dva motorja, ki bi delovala na zadnji kolesi in bi imela 68 KM. Poleg tega bodo imeli novi modeli spredaj pod kratkim pokrovom za podaljšanje dosega 1.0-litrski trivaljnik, ki se bo zagnal takrat, ko se bo po približno 80 kilometrih izpraznila litij-ionska baterija v podvozju. V primerjavi z Opel Ampero in BMW i8 ne bo imel nobene povezave s kolesi in bo le poganjal generator. Ob tem Siddiqi zagotavlja, da naj bi se baterija ponovno napolnila v vsega 8 do 12 minutah.

Kot vsak električni stroj, naj bi tudi pri londonskem taksiju motorja pomagala pri vžigu avtomobila, a to naj bi bilo edino, kar se bo res slišalo. Sicer naj bi avtomobil le tiho brenčal, pa še to le ob pospeških. Črni tradicionalni 'Londončan' naj bi tehtal 1,8 tone in naj bi bil precej lažji kot njegov predhodnik, z njim pa naj bi bilo mogoče opraviti tudi več kot 500 kilometrov dolgo pot.

Velika panoramska streha za dober razgled

Kar naj bi v tako imenovanih taksijih prihodnosti še padlo v oči, je majhen obračalni krog: 7,62 metra naj bi bilo dovolj, da se petmetrski velikan obrne za 360 stopinj. To naj bi bilo ravno toliko, kolikor je premer krožišča pred legendarnim hotelom Ritz – najožjo površino za avtomobile v mestu. Usnjeni sedež za volanom naj bi bil predvsem delovno mesto, zato naj armaturna plošča ne bi imela zaslona na dotik in drugih sodobnih nastavitev, ki jih imajo sodobni, revolucionarni modeli avtomobilov. Potniki pa naj bi med vožnjo uživali bolj kot kadarkoli prej. K temu naj ne bi pripomogel samo digitalni informacijski sistem, ki naj bi po Siddiqijevih besedah bil vgrajen serijsko, temveč tudi velika panoramska streha, ki bi omogočala nepozaben pogled na Big Ben, The Gherkin ali The Shard, pa tudi posebna oprema, prilagojena invalidnim osebam ter številne druge tehnično dovršene malenkosti.