Kako sploh deluje električno kolo? Brez poganjanja pedal e-kolo obstane. Motorni pogon se namreč aktivira šele s pritiskanjem na pedala, zato še vedno zahteva nekaj fizičnega napora od kolesarja, le da precej manj, saj mu asistira motorni pogon, kar je opazno predvsem med vožnjo v klanec.

Električna kolesa so precej težja od običajnih in tudi manj okretna pri spustu, a za rekreativce, za katere je kolo sredstvo za pobeg v naravo oz. sinonim za svobodo in zabavo, so vsi pomisleki zagrizenih kolesarjev odveč. Če gre v teoriji pri električnih kolesih za nadgradnjo kolesa, so v praksi nadgranja človeških sposobnosti, ki vam omogočajo, da vam tudi težji klanci ne bodo vzeli zagona (dobesedno). Žal niso poceni, k sreči pa ne drži, da je poceni električno kolo tudi slabo. Je pa vprašljiva končna zmogljivost, kakovostni rang komponent in končni doseg baterije. Za gorsko električno kolo zadostuje od osem do ducat prestav (kar je tudi standard klasičnih koles), kar omogoča kolesarjenje po različih terenih in nakloninah.

Električna kolesa seveda niso rezervirana samo za ljubitelje gorskih poti in brezpotij, saj ga lahko uporabljate tudi za prevoz na delo (zaradi njega se ne boste spotili), trgovino oz. za mestno vožnjo, za umirjeno ali terensko vožnjo, spuste in vožnjo po snegu. Primeren je za vse tiste, ki jim zdravstveno stanje tako ali drugače omejuje vožnjo z običajnim kolesom. Elektro motor nam lahko povsem spremeni življenje, saj ponudi dodatno pomoč pri premagovanju kilometrov. Kadar pomoči ne potrebujete, lahko pedala seveda obračate tudi brez njegove pomoči.

Katero električno kolo izbrati?

Lahko si omislite gorsko električno kolo (polnovzmeteno, hardail), treking (potovalno), cestno, zložljivo ali električno mestno kolo. Eletrična kolesa večinoma poganjajo litij-ionske baterije (izogibajte se svinčenim, ki so precej težje in manj zmogljive) in pa litij-polimerne. E-kolesa višjega cenovnega razreda imajo manjše in lažje baterije, ki zdržijo dlje (moč motorja izdaja njegova zmogljvost) in se tudi polnijo hitreje (s skrbno rabo imajo med 1000-2000 ciklov). V povprečju je to dve do tri ure (zadostuje standardna vtičnica za polnjenje), kar pa je seveda v veliki meri odvisno od proizvajalca.

Motor je lahko nameščen v zadnjem kolesu (v sprednjem ga imajo le starejše in cenejše različice, ta pa zahteva večjo pazljivost med vožnjo) ali na sredini. V prvem primeru je nameščen v pestu kolesa. Takšno kolo ima dobre vozne lastnosti, saj je vedno v ravni črti. Je pa povezan s prestavnim sistemom, zato zahteva več vzdrževanja. V primeru motorja na sredini je teža in moč najučinkovitejše porazdeljena. Ta različica je najpogostejša pri gorskih e-kolesih, saj zagotavlja odlično vodljivost in ravnovesje ter najbolj ekonomično porabo. Poleg pozicije motorja je pomemben tudi njegov navor (Nm), ki nam pove, kakšno asitenco motor nudi kolesarju pri pogajanju. Večji kot je, lažje bo kolo poganjati v klanec.

Ker boste za nakup e-kolesa odšteli veliko denarja, bodite pozorni na garancijo in poskrbite, da se vam bo naložba obrestovala. Največja dovoljena hitrost električnih koles na javnih cestah je 25 km/h, kar je enako pogonu tretjine konjiča moči (250W; 250-vatna baterija zdrži eno uro vožnje pri 250W), številna gorska kolesa pa razvijejo tudi višje hitrosti, ki so dovoljene na kolesarskih stezah in zunaj prometnih cest. Moč motorja je sicer ena od ključnih lastnosti e-kolesa, saj vpliva na njegovo zmogljivost.

Običajno imajo električna kolesa tri načine vožnje in večjo pomoč kot imate, manjši je doseg. Cenejša kolesa nudijo pribl. 50-kilometrski doseg, boljša do 100 kilometrov, dražja pa ob polni bateriji tudi blizu 200 kilometrov. Na porabo vplivajo številni dejavniki in sicer teža kolesarja, težavnost terena, slog vožnje, maksimalna moč motorja ipd. Doseg razkrije zmogljivost baterije, ki je v povprečju med 250W in 1000W, a kot rečeno je ta podatek sam po sebi nezadosten. Večjo zmogljivost baterije priporočamo tudi tistim, ki nameravate premagovati krajše razdalje, saj boste s pogostim polnjenjem vplivali na življenjsko dobo le-te. Po vsaki vožnji je treba bterijo napolniti, tudi če je bila vožnja kratka, saj to baterijo ohranja v dobri kondiciji. Polnite jo, ko se ohladi, kadar kolo čistimo v vodo, pa jo ne smemo pozabiti odstraniti iz okvirja. Tako jo shranite tudi izven sezone in vsake tri mesece napolnite do polovice njene kapacitete. Običajna velikost koles pri e-kolesih je 27,5" ali 29" (cole), kar vpliva na okretnost in kontrolo kolesA. Hod vzmetenja pri električnih gorskih kolesih je običajno med 100 in 200 milimetri, najbolj optimalna izbira pa je med 130 in 170 milimetri.

E-kolesa delimo na tri razrede, ki označujejo stopnjo motorne pomoči in sicer razred 1, ki se vklopi takoj, ko začnete pedalirati in neha pomagati, ko dosežete 20 km/h. Razred 2 označuje kolesa, ki nudijo pomoč šele, ko dosežemo 20 km/h, Razred 3 pa tista, ki nudi isti način pomoči kot razred 1, le da motor neha delovati šele pri 28 km/h.

Če se boste z električnim kolesom večino časa vozite po urejenih poteh in asfaltu, je za vas najbolj primerno mestno električno kolo, če po asfaltnih cestah, kolesarskih stezah in urejenih zahtevnih poteh, potem treking električno kolo, gorsko e-kolo pa, če se boste vozili po raznolikih terenih, makadamu in slabše urejenih cestah.

Na katere ostale parametre pred nakupom kolesa morate biti še pozorni, si preberite TU.