Manj očitni razlogi za lahkomisleno vožnjo: vonj po hitri prehrani, GTA in asistenčni sistemi

Od 40 odstotkov voznikov, ki so v raziskavi britanskega inštituta Institute of Advanced Motorists priznali nepozornost za volanom, jih je 24 odstotkov dejalo, da za volanom pogosto sanjarijo. Drugi največji razlog za pomanjkanje koncentracije med vožnjo je bil stres. Veliko voznikov je priznalo, da med vožnjo premišljujejo, kaj bodo počeli, ko bodo prispeli na cilj, 21 odstotkov pa jih razmišlja o družini, prijateljih in osebnih odnosih. Še bolj alarmanten je podatek, da se 14 odstotkov – to je vsak sedmi voznik – ne spominja niti metra prevožene poti. Več kot polovica jih je priznala, da so zaradi raztresenosti zgrešili odcep.

Pomanjkanje koncentracije je zelo pogosto vzrok za prometne nesreče, med najpogostejše vzroke pa sodijo še neizkušenost, jeza, alkohol in droge ter nepotrpežljivost. V nadaljevanju razkrivamo nekatere manj očitne vzroke za nespametno vožnjo.

Manj očitni razlogi za lahkomisleno vožnjo:

Pomagala

Zakaj ljudje tvegamo? Tveganja v splošnem ni mogoče odpraviti; lahko ga zgolj omejimo oz. se sprijaznimo z določeno ravnijo tveganja. Tej ravni pravimo sprejemljivo tveganje, pomeni pa verjetnost ene resne, a odpravljive posledice (poškodbe ljudi) na 10.000 prebivalcev na leto. Če govorimo o smrtnih žrtvah, je to ena žrtev na milijon prebivalcev, v prometu pa je sprejemljivo tveganje povečano na 20-kratno vrednost. Ko se je pojavilo ABS-zaviranje in so izvedli študije, da bi preverili, kako je to pripomoglo k večji varnosti, so ugotovili nasproten učinek, saj so lastniki zaradi pomoči tovrstnih zavor vozili hitreje, redkeje upoštevali varnostno razdaljo in prepozno zavirali. Podobno se je v neki drugi raziskavi izkazalo za varnostni pas, saj so tisti, ki so ga uporabljali, vozili hitreje in manj previdno. Danes vozniku pri zagotavljanju varnosti pomagajo številni asistenčni sistemi, ki seveda niso nezmotljivi, in dokler ne dosežemo popolne avtomatizacije (4. oz. 5 stopnja), ko bo avtonomna vožnja potekala brez vsakršnega vpliva voznika za volanom, je treba za njim popolnoma zbran.

Vonj

Ste vedeli, da na vašo vožnjo vpliva tudi vonj? Kot je pred leti pokazala raziskava britanskega avtomobilističnega združenja RAC Foundation, lahko vonj hitre hrane, peciva ali svežega kruha v avtomobilu voznika spodbudil k agresivnejši vožnji, saj vzbuja občutek lakote in željo po zadovoljitvi te potrebe. Vonj bolj kot kateri koli drugi čut vpliva na predele možganov, ki so zadolženi za logiko. To je tudi razlog, zakaj vonj sveže pečenega kruha tako pogosto premami ljudi, ki hujšajo. Poleg naštetih se je za nevarnega izkazal še vonj po kamilicah, jasminu in sivki, saj lahko povzroči, da se vozniki preveč sprostijo. Raziskava organizacije Smells and Taste Treatment and Research Foundation je na drugi strani pokazala, da smrad sproža občutek jeze in sovraštva, kar poveča možnost za agresivno vožnje in s tem tveganje za nesrečo.

Naši možgani vonj močno povezujejo s čustveno komponento dogodkov. Aktivira limbični sistem – v limbičnem delu možganov nastajajo čustva in dolgoročen spomin – in sproži globoko usidrane čustvene odzive/spomine (tudi boleče), kar lahko zmoti osredotočenost na cesto.

Sicer pa lahko tudi potniška kabina brez vonja predstavlja težavo, če upoštevamo raziskave astronavtov. Te kažejo, da lahko okolje brez vonja učinkuje vznemirljivo in povzroči vonjalne halucinacije. Kaj pa pomaga? Vonj poprove mete, ki izboljšuje koncentracijo. Na voznika ugodno vpliva tudi vonj limone, kave, cimeta in morskega zraka, saj zmanjšujejo stres in spodbujajo globoko dihanje.

Računalniške igre

Da imajo računalniške igre velik vpliv na človekovo vedenje, ni nič novega; prav tako ni presenetljivo, da igranje dirkaških videoiger oz. dirkaških simulacij vpliva na našo vožnjo. Takšni vozniki so po nemški študiji bolj nagnjeni k agresivni in ''pogumni'' vožnji, kar predstavlja večje tveganje. A to velja le za moške, saj ženske, ki so več ur skupaj virtualno dirkale, niso pokazale sprememb v vožnji, povečale pa se niso niti njihova agresija in reakcije na prometne tegobe. Raziskava, objavljena v žurnalu Psychology of Popular Media Culture, pa ugotavlja, da igranje iger, kot je Grand Theft Auto (GTA), poveča potrebo po močnih občutkih, uporništvu in izstopajoči, drzni vožnji.