Človek, ki je ustvaril Renault: Njegova smrt še danes buri duhove

Louis Renault se je rodil 12. februarja 1877 v Parizu. Že od malih nog je kazal strast do inženirstva in mehanike, preživljal je čas v delavnici parnih avtomobilov Serpollet ali popravljal stare Panhardove motorje v družinski orodjarni v Billancourtu.

Leta 1898 je zgradil svoj prvi avtomobil, znan kot Voiturette. Ta majhen avtomobil je imel revolucionaren pogon s kardanskim zglobom in tristopenjski menjalnik z neposrednim pogonom v tretji prestavi, kar je bil njegov patent. Na božični večer istega leta je Louis dobil stavo s prijatelji, ko se je s svojim avtomobilom uspešno zapeljal po strmi ulici Rue Lepic v Montmartru, in takoj prejel 13 naročil za svoj izum.

Louis je s starejšima bratoma Marcelom in Fernandom 25. februarja 1899 ustanovil podjetje Renault Frères. Medtem ko sta se Marcel in Fernand ukvarjala s poslovanjem in administracijo, se je Louis posvetil oblikovanju in proizvodnji.

Po Marcelovi tragični smrti med dirko Pariz-Madrid leta 1903 in Fernandovi upokojitvi zaradi zdravstvenih razlogov leta 1908 je Louis prevzel popoln nadzor nad podjetjem in ga preimenoval v Société des Automobiles Renault.

Med prvo svetovno vojno so Renaultove tovarne pomembno prispevale k vojnim prizadevanjem, zlasti s proizvodnjo prvega sodobnega tanka, Renault FT. Za svoj prispevek je bil Louis Renault odlikovan z velikim križcem častne legije.

V medvojnem obdobju je Renault razširil svojo proizvodnjo na kmetijske in industrijske stroje.

Med drugo svetovno vojno se je Renault po nemški okupaciji Francije soočil z dilemo: sodelovati z okupatorjem ali tvegati selitev svojih tovarn v Nemčijo. Odločil se je, da bo nadaljeval s proizvodnjo, predvsem tovornjakov za nemško vojsko. V štirih letih je Renault za nemško vojsko proizvedel 34.232 vozil. Trdil je, da je to rešilo tisoče delavcev pred deportacijo v Nemčijo. Med nemško okupacijo je bilo podjetje pod nemškim nadzorom, ključne položaje pa so prevzeli ljudje iz Daimler-Benza.

Renaultove tovarne v Billancourtu so zato postale prednostne tarče zavezniških bombnikov. 3. marca 1942 je kraljevo letalstvo (RAF) bombardiralo in močno poškodovalo tovarne.

Po osvoboditvi Francije so Renaulta obtožili sodelovanja z nacistično Nemčijo. 22. septembra 1944 so ga aretirali in zaprli v zapor Fresnes v Parizu. Tam se mu je zdravje poslabšalo in 24. oktobra 1944 je v nejasnih okoliščinah umrl, medtem ko je čakal na sojenje.

Začasna francoska vlada pod vodstvom generala Charlesa de Gaulla je kmalu zasegla Renault. 1. januarja 1945 je bilo podjetje nacionalizirano in preimenovano v Régie Nationale des Usines Renault (RNUR). Renaultove tovarne so bile edine, ki jih je francoska vlada po vojni trajno razlastila. Renaultova družina ni nikoli prejela odškodnine.

Renaultova vdova Christiane Renault je trdila, da je bil v zaporu umorjen, in pozvala k preiskavi, da bi ugotovili, ali je bil žrtev "nepravilne usmrtitve". Njegovo truplo so izkopali za obdukcijo, vendar natančen vzrok smrti ostaja nejasen.

Vir: Index