Število krožnih križišč v Sloveniji se povečuje. Številčno izstopajo predvsem majhna in srednjevelika krožna križišča, težava pa je, da vozniki še vedno ne razumejo vožnje skozi krožišča (ali pa nočejo razumeti oziroma so preprosto objestni). Pri tem ni nobene posebne znanstvene fantastike: krožno križišče je namreč križišče prednostne in neprednostne ceste, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu. V teoriji povsem enostavno, v praksi glede na izkušnje voznikov in ugotovitve strokovnjakov precej manj.
Večja pretočnost in manj nesreč ... pa vendar!
Kot pravijo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa, je uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji očitna. Z vidika prometne varnosti so zelo dobrodošla, saj predstavljajo učinkovit ukrep umirjanja hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij motornih vozil.
V raziskavah ugotavljajo, da se je tam, kjer je so bila 'klasična' nivojska križišča preurejena v krožna, v nekaterih primerih število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50 %, število poškodovanih pa za 75 %. Razlogi za to so:
• hitrosti vozil so manjše;
• število TMT (točk možnega trčenja) je manjše;
• ni možnosti za huda čelna trčenja;
• zelo redka so pravokotna bočna trčenja.
Kljub temu se nesreče še vedno dogajajo, najpogostejši vzroki zanje pa so prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem/kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oziroma uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja, zdrsi in drugo. Prav zato vam v nadaljevanju ponujamo nekaj nasvetov in napotkov za pravilno vožnjo skozi krožna križišča.
Kako se torej pravilno peljati skozi krožno križišče?
Pri vožnji skozi krožišče je pomembno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Vsi uvozi so označeni s prometnim znakom krožišče s prednostno cesto, kar pomeni, da imajo prednost vozila, ki že vozijo skozi krožišče. Prav tako v krožnem križišču ni dovoljeno ustavljati vozila ali voziti vzvratno, zavedati pa se morate tudi, da imajo tako pri uvozu kot izvozu prednost pred vami pešci in kolesarji, ki v tistem trenutku prečkajo cesto. Nikakor ne smete vašega vozila ustaviti na prehodu za pešce in kolesarje, saj s tem ovirate njihovo prečkanje.
Pri vključevanju v krožno križišče ni treba vklopiti desnih utripalk. Vklopite jih le, če je krožno križišče narejeno tako, da je izvoz, na katerem ga želite zapustiti, v neposredni bližini uvoza. Je pa treba desne utripalke pravočasno vklopiti pri zapuščanju krožišča.
Kaj pomeni pravočasno?
Pravočasno je glede na izkušnje v cestnem prometu zelo relativen pojem, saj jih nekateri vozniki vklapljajo kar vsepovprek. Desne utripalke je najbolje vklopiti takoj za zadnjim uvozom. S prehitrim vklopom lahko namreč zavedete voznika, ki se želi vključiti v krožno križišče, s prepoznim vklopom pa tvegate nalet vozila od zadaj in zmanjšujete prepustnost križišča, saj vas vozniki na uvozu čakajo, misleč, da boste nadaljevali vožnjo po krožišču.
Slovenskim voznikom največ težav povzročajo krožna križišča z dvema ali več prometnimi pasovi
Krožna križišča lahko delimo na:
• krožna križišča z enim prometnim pasom;
• krožna križišča z dvema ali več prometnimi pasovi in
• krožna križišča z ločenimi prometnimi pasovi.
Največ težav voznikom glede na izkušnje strokovnjakov predstavljajo krožna križišča z dvema ali več prometnimi pasovi, zato na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa opozarjajo na nekatera dodatna pravila, ki veljajo v teh krožiščih:
Kadar ima krožno križišče dva uvozna prometna pasova, zapelje vozilo, ki:
• vozi po desnem prometnem pasu na zunanji prometni pas krožnega križišča;
• vozi po levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas krožnega križišča.
Kadar se z levega prometnega pasu vključujemo na krožno križišče in je zunanji prometni pas zaseden (rumeni osebni avtomobil), moramo počakati. Na krožno križišče lahko neovirano zapeljejo le vozila z desnega prometnega pasu (rdeči osebni avtomobil), ki bodo zapustila križišče na prvem izvozu, saj je ta prometni pas ločen od drugih prometnih pasov z neprekinjeno ločilno črto. Te črte ne smemo prevoziti.
Najpogostejše napake, ki jih vozniki delajo v teh krožnih križiščih, pa so glede na izkušnje strokovnjakov naslednje:
- Nadaljevanje vožnje po zunanjem prometnem pasu. Oba prometna pasova, notranji in zunanji, sta namreč namenjena zapuščanju krožnega križišča. V tem primeru je z zunanjega prometnega pasu prepovedano nadaljevati vožnjo po krožnem križišču. To prepoveduje neprekinjena ločilna črta in zarisana puščica na vozišču.
- Zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu. V tem primeru je prepovedano zapustiti krožno križišče, ker zunanji prometni pas (kljub dvema izvoznima pasovoma) ni izključno namenjen zapuščanju tega (ni označen z neprekinjeno ločilno črto). Voznik, ki se znajde v takih okoliščinah, mora zato odpeljati še en krog in se med tem varno razvrstiti na zunanji prometni pas.
- Prepozno razvrščanje na zunanji prometni pas. S prepoznim premikom na zunanji prometni pas voznik ogroža vozila, ki že vozijo na njem. Če je voznik zgrešil izvoz oz. kadar se zaradi gostote prometa ni pravočasno razvrstil na zunanji prometni pas, mora vedno odpeljati še en krog in se med tem varno razvrstiti na zunanji prometni pas krožnega križišča.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV