Namen krožišč sta večja varnost in pretočnost. Številna križišča so nekdanja nepretočna krožišča spremenila v pretočne točke. Čeprav so hitrosti nižje kot na klasičnih križiščih, pa neznanje oz. ignoriranje pravil privede do številnih spornih oz. konfliktnih situacij. K sreči nesreče niso tako hude, saj otok na sredini zmanjša možnost naleta pri visokih hitrostih. Čeravno gre za elegantno rešitev, zahteva kar nekaj presoje voznika, saj so si vozišča med seboj lahko precej različna. In ob poplavi krožišč z različnimi režimi pogosto prihaja do zmede in vroče krvi. Največja težava krožišč je, da se vozniki ne znajo pravilno razvrščati.

Novopečeni vozniki jih morajo po zakonu osvojiti tako v teoriji, torej pri teoretičnem delu vozniškega izpita, kot v praksi. Ker pa je dvopasovnih in tripasovnih krožišč v Sloveniji razmeroma malo, se marsikdo z njimi zares sreča šele po opravljenem vozniškem izpitu. Marsikateri voznik pa ima izpit še iz časa, ko krožišča še niso bila 'in' in jih še ni imela, kot cerkev, vsaka vas. Zato tudi takšna luknja v znanju in obvladanju vožnje skozi krožišča pri mnogih.

''Padalci''

Čeprav je vožnja skozi krožišče precej natančno opredeljena – o tem več v nadaljevanju – zakonska določila upe polagajo tudi v pravilno presojo voznika. Načeloma velja, da lahko voznik prosto izbira ali bo ostal na zunanjem pasu – četudi ne gre ven na prvem izvozu – ali pa se bo prestavil na notranji pas. Prometni predpisi premik omenjajo v povezavi z gnečo oz. pretočnostjo. Pogosto smo priča t. i. padalcem, ki krožišča zapuščajo direktno z notranjega pasu, tudi ko gre za tripasovno krožišče, kot je na primer tisto pri ljubljanskih Žalah. Kar pa je prekršek. Če krožišče zapuščamo na prvem izvozu, ostanemo na zunanjem pasu, za vse ostale izvoze pa večino časa vozimo po notranjem. Nato se moramo pravilni razvrstiti na zunanji prometni pas in šele nato krožišče zapustiti. To je idealen scenarij, ki pa je v praksi redno viden.

Vozniki, ki iz strahu ali nepoznavanja okolice vztrajajo na zunanjem pasu sicer niso v prekršku, a onemogočajo vključevanje drugim voznik in s tem zmanjšujejo pretočnost. Druga težava krožiščih je, da v njih prihaja do ''trka'' različnih slogov vožnje. Krožna križišča so nekakšen talilni lonec, kjer se morajo vsi vozniki do neka mere podreti razmeram. Pri vsem skupaj je treba spremljati še morebitne pešce in kolesarje, ki imajo vedno prednost in to upoštevati pri razvrščanju na izvozni krak.

Kako pravilno uporabljati krožišča?

Sprva si poglejmo, kaj pravi četrti odstavek 60. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (vožnja na krožnem križišču):

(1) Voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se vključuje na to križišče.

(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna križišča z majhnim premerom) ali lastnosti motornega vozila (npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.

(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča.

(4) Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. V primerih, ko razvrščanje iz notranjega na zunanji pas zaradi gostote prometa ni mogoče, je voznik dolžan opraviti najmanj eno kroženje oziroma toliko kroženj, kolikor je potrebnih za razvrstitev.

(5) Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu s križišča.

(6) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Ko gre za utripalke, jih marsikateri voznik uporablja že, ko se vključuje v krožišče, kar pa ni potrebno. Zato pa je utripalka pogosto potrebna, ko krožišče zapuščamo in sicer najbolj takoj za zadnjim uvozom – a le v primeru, da je križišče narejeno tako, da je naš izvoz v neposredni bližini uvoza. Če smernik vklopimo prehitro, lahko zmedemo voznika, ki se želi vključiti na krožišče in lahko pride do trka.

Če sp pravila za krožišče z enim prometnim pasom povsem jasna – prednost ima vozilo, ki je že v krožišču – pri večpasovnih prihaja do zmede, zato si zadevo poglejmo pobliže.

Krožišče z dvema prometnima pasovoma

Kadar ima krožišče dva uvozna prometna pasova, vozilo, ki vozi po desnem prometnem pasu, zapelje na zunanji prometni pas, tisti, ki vozi po levem prometnem pasu, pa na notranjega. Če se vključujemo na notranji pas in je ta zaseden, moramo počakati toliko časa, da se sprosti. V krožišče lahko tedaj zapeljejo zgolj vozila, ki se vključujejo z desnega pasu – seveda le v primeru, da je prometni pas prost. Na tem pasu smo, če bomo krožišče zapustili na prvem izvozu, lahko pa vožnjo tudi nadaljujejo po prvem izvozu, a le, če cestišče ni označeno z neprekinjeno črto.

Le zunanji prometni pas je namenjen zapuščanju krožišča, razen če s prometno signalizacijo ni označeno drugače. Če je zunanji pas pri izvozu označen z neprekinjeno črto, potem je prepovedano nadaljevanje vožnje po križišču. Če zunanji pas ni označen z neprekinjeno črto, potem ta pas ni namenjen izključno zapuščanju krožišča na prvem izvozu. Ne glede na dva izvozna kraka, se mora voznik pred zapuščanjem krožišča pravočasno razvrstiti na zunanji pas. Če mu to pravočasno ne uspe, odpelje še en krog. V nasprotnem primeru lahko pride do nesreče, saj voznik na notranjem pasu ne ve, ali bo voznik na zunanjem pasu nadaljeval vožnjo v krožišču ali ga zapustil.

Obstajajo tudi primeri, ko krožišče lahko zapustimo iz notranjega pasu. ''Zakon o pravilih cestnega prometa pravi, da se mora voznik, ki vozi po notranjem pasu, preden zapusti krožišče, najprej razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu na katerem je s predpisano prometno situacijo dovoljeno zavijanje desno tudi iz notranjega prometnega pasu. Zakonodaja predpisuje, da se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, voznik s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, prepričati, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Torej je za nevarno situacijo kriv voznik vozila, ki menja prometni pas,'' razlagajo pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP).

Kdo je kriv, če v dvopasovnem krožišču trčita vozili, ko je voznik krožišče z dvopasovnim izvoznim krakom zapuščal iz notranjega pasu, mimo pa je pripeljalo vozilo, ki je pot nadaljevalo po zunanjem pasu (črta je vseskozi črtkana)? ''Krivo je vozilo, ki zapušča krožno križišče direktno iz notranjega prometnega pasu in s tem seka pot vozilu, ki se nahaja na zunanjem prometnem pasu in ima pravico nadaljevati vožnjo naprej do naslednjega izvoza,'' nam je pojasnil Dražen Jurčič, direktor šole vožnje Modrivoznik.si. Čemu torej sploh dvopasovni izvoz, če tovrstnega dvopasovnega krožišča ne smemo zapustiti iz notranjega pasu? ''Dobro vprašanje. Za boljše razumevanje prednosti take izvedbe si predstavljajte namesto krožnega križišča ravno dvopasovno cesto – z dvema prometnima pasovoma v eno smer – pri kateri je desni pas namenjen vožnji naravnost ali desno, levi pas pa naravnost ali levo. Ta cesta se v nadaljevanju križa s svoje desne strani s cesto z desne strani, ki ima prav tako dva prometna pasova v eno smer. Na takšnem križišču nihče z notranjega prometnega pasu ne pomisli, da bi zavil desno v križišču in nadaljeval pot po levem prometnem pasu naprej. Razlog za takšno izvedbo je večja pretočnost.'' Pri AVP-ju pa pravijo: ''Izvedbe krožnih križišč so različne. Zakonodaja dopušča tudi izvedbo krožnih križišč, ki so s predpisano prometno signalizacijo označena tako, da je možno zapustiti krožno križišče tudi iz notranjega prometnega pasu. S takšno izvedbo in pravilnim ravnanjem voznikom predvsem pripomoremo k večji pretočnosti prometa.'' V tem primeru (glej Primer 1) voznik na ta način ne sme zapustiti krožišča iz notranjega pasu, saj krožišče ni označeno, da to lahko stori.

Pri Avto-moto zvezi Slovenija (AMZS) so mnenja, da bi bila nujna predelava v kanalizirana krožišča (več o njih v nadaljevanju). ''Zakonodaja natančno predpisuje vožnjo skozi krožno križišče. Kdo ima prednost pred kom, ni dvoma. Velik dvom pa je v infrastrukturi, ki take ureditve sploh ne bi smela dopuščati, saj je ustvarjena konfliktna točka (te infrastruktura ne bi smela dopuščati). Na nek način infrastruktura »sili« voznike v kršenje predpisov. Dvopasovni izvoz bi bil namreč povsem nepotreben, če ga zakonodaja ne bi omogočala. Ne predstavljamo si pravilne vožnje na dveh pasovih vpadnice, kjer bi se morala v sicer dvopasovnem krožnem križišču vsa vozila razvrstiti na zunanji pas krožnega križišča, na tak način prevoziti ter zapustiti krožno križišče in se potem spet porazdeliti na oba pasova vpadnice. To bi bilo povsem nesmiselno – pravzaprav bi s tem povzročili nepotrebno ozko grlo in krepko zmanjšali pretočnost dvopasovne vpadnice.''

Čeprav je v teoriji vse bolj ali manj jasno, stanje na krožiščih tega ne odseva. Zato tudi rastejo t. i. turbo krožišča oz. kanalizirana krožišča s spiralnim potekom prometnih tokov, ki so v primerjavi s klasičnimi krožišči opremljena z nizkimi (betonskimi) pregradami, ki preprečujejo trke na kritičnih točkah. Ampak kje zares koreninijo težave s krožišči?

''Krožna križišča sicer že nekaj časa niso več novost, a še vedno zmedejo precej voznikov, predvsem večpasovna in tista, z večpasovnimi uvozi ali izvozi. Podobno je s kanaliziranimi krožnimi križišči, kjer občutek nelagodja povzroča dejstvo, da mora ob napačno izbranem uvozu vozilo zapustiti križišče na neželenem izvozu. Vsekakor pa so kanalizirana krožna križišča najboljša rešitev, še najbolj v primerjavi s klasičnimi krožnimi križišči z dvopasovnim izvozom, ki so izjemno neugodna. Taka primera sta krožni križišči z dvopasovni izvozi na ljubljanski štajerski vpadnici, med krožnima križiščema Tomačevo in Žale, ki bi ju bilo nujno nadgraditi v kanalizirani krožni križišči, in sicer z minimalno spremembo, kjer bi zunanji vozni pas krožnega križišča omogočal le izvoz na prvem naslednjem kraku,'' pojasni mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar pri AMZS-ju.

''Vzroke je mogoče deloma pripisati neznanju voznikov, deloma pa tudi objestnemu ravnanju posameznikov. Razlog za pojav t. i. turbo oz. kanaliziranih krožišč je v tem, da je njihova uporaba enostavnejša. Predvsem so lažja za uporabnike, saj znotraj krožišč ni več menjave prometnih pasov. Z izvedbo takšnih krožišč se zmanjšuje število točk možnega trčenja zaradi menjave prometnih pasov. To posledično lahko pomeni tudi večjo prepustnost prometa,'' pa so nam dejali pri AVP-ju. Jurčič pa je kot glavne vzroke navedel ''predolgo doba od usposabljanja v šolah vožnje, saj človek z leti pozabi pravila ali pa si jih prekroji po svoje; ker misli, da je tako lažje in se mu tako ali tako ne bo nič zgodilo; ker se veliko voznikov 20, 30, 40 let nazaj ni tega učilo v šolah vožnje in teh pravil enostavno ne poznajo. Tudi zaradi tega se pojavlja vse več turbo krožišč, prednost le teh pa je predvsem hitrejše odvijanje prometa – pretočnost – in večja varnost, saj praviloma v takšnih krožiščih ni menjave pasov in s tem je manj t. i. točk možnega trčenja.''

Slovenski vozniki znamo biti zelo kritični do drugih, sami pa se smatramo za najboljše voznike. Je bolj kot neznanje težava v objestnosti voznikov, tudi ko gre za vožnjo skozi krožišča? ''Poleg zgoraj navedenih razlogov je razlog za nepravilno vožnjo seveda tudi prometna kultura, ki je žal na nižjem nivoju kot v zahodni Evropi s katero se radi primerjamo. Ta nizek nivo se lahko kaže tudi kot objestnost, postavljanje sebe na prvo mesto ne glede na posledice za ostale,'' razlaga Jurčič, pri AVP-ju pa so nam dejali, da je ''ozaveščanja voznikov, kako voziti v različnih izvedbah krožišč, veliko. Predvsem pozornost, predvidevanje in objestnost so tista ravnanja, ki pripeljejo do kritičnih situacij. Mogoče so lahko izjema le posamezni vozniki z dolgoletnim vozniških stažem, ki se na vožnjo v krožiščih še niso privadili.''

''Pred leti smo v AMZS opravili raziskavo o kulturi vožnje na slovenskih cestah:Ključna ugotovitev te raziskave je, da smo slovenski vozniki in voznice premalo samokritični in da na drugih voznikih oziroma udeležencih v prometu vidimo zgolj napake. Druge torej zelo težko pohvalimo, še težje pa priznamo svojo napako. Ocenjujemo, da se prometna kultura v Sloveniji v zadnjih letih vendarle izboljšuje. Mnogi vozniki se že zavedajo, da prometna varnost ni nekaj samoumevnega, prav tako ni samoumevno naše vozniško znanje. Spreminjajo se namreč prometni predpisi, infrastruktura, tehnologija pri avtomobilih je izjemno napredovala … Da smo varni vozniki, je nujno vseživljenjsko učenje oziroma treniranje vožnje. Tako se seznanimo tudi z novostmi,'' odgovarjaju pri AMZS.

Kje pa strokovnjaki za varnost v prometu opažajo največje pomanjkljivosti v znanju voznikov, ko gre za vožnjo skozi krožišča? ''Predvsem vozniki ne pridobijo pravočasno pred vhodom na krožišča informacije, v kakšno izvedbo krožišča vozijo. Ker te informacije ne pridobijo pravočasno, je njihovo ravnanje v krožišču lahko tvegano, nevarno in tudi v nasprotju s predpisi vožnje v krožiščih. Zato priporočamo, da se pred odhodom na pot vozniki informirajo tudi o cestni infrastrukturi in njeni pravilni uporabi. V zadnjih desetih letih se je po Sloveniji pojavilo veliko krožnih križišč, ki jih v času, ko so sami opravljali vozniški izpit, še ni bilo. S tem tudi poučevanja o teh vsebinah in pravilih v šolah vožnje še ni bilo. Tudi to je lahko vzrok za nezadostno poznavanje pravil ravnanja v krožnih krožiščih,'' vzroke naštevajo pri Agenciji, medtem ko Jurčič meni, da so to ''neuporaba smernikov, prehitra vožnja skozi krožišča, prepozno razvrščanje pred krožišči, nepozornost na pešce in kolesarje pri vhodu v krožišče.''

''Ne glede na dejstvo, da se o krožnih križiščih veliko govori in izobražuje, je še vedno osnovni problem uporaba oziroma neuporaba smernih utripalk. Nekateri vozniki uporabljajo smerne utripalke že, ko se vključujejo v krožno križišče, kar je lahko zavajajoče in niti ni predpisano, žal pa jih mnogi ne uporabljajo, ko ga zapuščajo, čeprav je to zakonsko obvezno ter pripomore k večji pretočnosti,'' vidi glavno težavo Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje in nadaljuje: ''Na dvopasovnih krožnih križiščih pa še vedno opažamo, da se vozniki izključujejo iz notranjega prometnega pasu, kar ni v skladu z veljavno zakonodajo. A vendar s tem pravzaprav zagotavljajo večjo pretočnost krožnega križišča, kljub tveganju konflikta z vozili na zunanjem pasu krožnega križišča, ki morda križišča ne zapuščajo, čeprav bi ga načeloma, razen izjemoma, morali.''

Nasploh gre na cesti upoštevati nasvete Kostanjška, ki bodo pripomogli k večji varnosti. ''Naša priporočila oziroma kje opažamo pomanjkljivosti, z odpravo katerih bi se prometna kultura v Sloveniji še izboljšala, so neustrezna varnostna razdalja; nezavedanje hitrosti; izsiljevanje prednosti; slalomiranje oziroma menjave prometnih pasov v prometnih konicah (in tudi na splošno); sekanje ovinkov v križiščih in na odprti cesti; uporaba mobilnih telefonov, pri čemer ne izpostavljamo le nevarnosti uporabe mobilca med vožnjo (pogovor, pošiljanje sporočil, snemanje, brskanje po spletu in družbenih omrežjih …), temveč tudi tovrstno početje v kolonah in pred semaforji, s čimer vozniki prepozno opazijo, da bi že lahko speljali, na ta način pa zmanjšujejo pretočnost; prostor v kolonah pred semaforji (pred semaforji pustijo vozniki med vozili preveč prostora, s tem zmanjšujejo pretočnost, zadaj pa se ustvarja kolona); prostor v kolonah ob zastojih (premalo prostora: ne omogoča formiranje reševalnega pasu); (ne)odstopanje prednosti pešcem.''