Visoki obrati

Korenite spremembe pravil za dirko Le Mans 2011

M. J.

10. 06. 2011 12.40

24-urna dirka Le Mansa velja za najstarejšo dirko na svetu, kjer se ne preizkuša samo hitrosti in kratkotrajnih 'sposobnosti' vozila, temveč tudi njegovo vzdržljivost in zanesljivost.

24-urno odisejado, kjer se izmenjata dan in noč, nemalokrat pa tudi številni vremenski vplivi, vsako leto spremlja ogromno število navdušencev. Dirko francoski organizatorji prirejajo vsako leto že od leta 1923 in vsaka izmed njih postreže s tehničnimi novostmi oziroma številnimi spektakularnimi situacijami in odpovedmi dirkalnikov. V zadnjem času vse pogosteje nastopajo tudi vozila z dizelskimi motorji, ki vse od Audijeve predstavitve (in tudi zmage) leta 2006 z vozilom audi R10 TDI krojijo vrh zmagovalcev.

Dirko organizatorji prirejo vsako leto v začetku junija, ko se temperature že približujejo poletnim, kar vsekakor pomeni dodatno obremenitev tako za pogonske agregate dirkalnikov kot tudi za voznike, medtem ko ti sedijo v zaprtih kabinah s slabim prezračevanjem. Dirka se začne v začetku sobotnega popoldneva in traja skozi celo noč do iste ure, kot se je začela. V 24 urah vozilo tako prevozi več kot 5000 kilometrov (rekord je 5410 kilometrov leta 2010), za krmilom pa se izmenjujejo trije vozniki, ki v povprečju vozijo po približno dve uri skupaj. Skupno prevozijo približno šestkrat daljšo razdaljo kot vozniki na dirkah Indianapolis 500 in kar 18-krat daljšo razdaljo kot vozniki na dirki formule ena.

BMW-jev dirkalnik FOTO: arhiv proizvajalca

Prve zahteve po čim manjši porabi goriva so se pojavile v začetku 70. let prejšnjega stoletja ob času naftne krize, ko so organizatorji uvedli skupino C. Pri tej skupini je bila količina goriva, ki so jo vozila porabila med dirko, omejena. Kasneje so jo ukinili, saj so ekipe uspele z razvojem tehnologije porabo goriva zmanjšati pod omejeno količino. Vendar je to ostala pomembna ločnica, ki je ekipe dodatno motivirala k zmanjšani porabi goriva. Ta vsekakor predstavlja pomemben faktor na dirki, saj je zaradi tega potrebno opraviti manj postankov v boksu ali pa so ti krajši.

Pogonski agregat enega izmed dirkalnikov FOTO: arhiv proizvajalca

Za letošnjo dirko pa se obetajo tudi nove spremembe in pravila, ki jih je sprejel Automobile Club de l'Ouest (ACO), ki organizira omenjeno dirko. Spremembe naj bi pripomogle k zmanjšanju stroškov, podaljšale čas, potreben za prevoz kroga in pripomogle k 'ukinitvi' dominance vozil, ki jih poganjajo turbodizelski agregati. Letos so tako prepovedali V10 in V12 motorje v razredu LMP1 (razred prototipov) in uvedli omejitve delovne prostornine za vse motorje, prav tako pa so uvedli tudi zmanjšane odprtine za zajem svežega zraka in omejitev pritiska v prisilno polnjenih sistemih turbodizelskih motorjev. Atmosferski bencinski motorji so tako sedaj omejeni na delovno prostornino 3,4 litra, prisilno polnjeni bencinski motorji na zgolj 2 litra delovne prostornine, medtem ko je 'kraljevi' dizelski razred omejen na prostornino 3,7 litra. Sprememb je bil deležen tudi 'manjši' razred prototipov LMP2, kjer so prav tako omejili sredstva podobno kot v ameriškem prvenstvu ALMS, razred GT1 in GT2 pa je zamenjal vzdržljivostni razred GTE (endurance).
Letošnja dirka bo na sporedu 11. in 12. junija ter vsekakor se obeta zanimiv bolj za zmagovalne stopničke. Kljub omejitvam je Audijev novi kupe R18, katerega poganja 3,7-litrski V6 turbodizelski motor, kraljeval na testnih dnevih ob koncu aprila in s svojim novim dirkalnikom po času zasedel prva tri mesta. Najboljšim časom se je zelo približal tudi Peugeot s svojim vozilom 908, ki pa je za vodilnim zaostal za približno za dve desetinki sekunde. Če so organizatorji želeli podaljšati čas, potreben za prevoz kroga na približno 3 minute in 30 sekund, jim to vsekakor ni uspelo, saj je prvih pet vozil razreda LMP1 za prevoz kroga potrebovalo približno 3 minute in 20 sekund.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

visoki obrati le mans dirka francija spremembe