Ljudje, ki živijo v vesolju

Vse najboljše, skylab

Pred štirimi desetletji je sledil prvi ameriški odgovor – skylab. V primerjavi s špartansko opremljenimi ruskimi ’bivaki’, so ameriški astronavti uživali v udobju 'petih zvezdic'. 26 metrov dolga in 17 metrov široko postajo je maja 1973 v vesolje ponesla raketa Saturn V. 77-tonsko vesoljsko plovilo so utirili v orbito na višini 400 kilometrov, naš planet pa je obkrožila vsakih 93 minut. Postajo so sestavljali bivanjski modul z jedilnico, delavnica, laboratorij, poveljniški in vzdrževalni modul in observatorij. V šestih letih so se na skylabu zvrstile tri človeške posadke, ki so v vesolju skupno preživele 171 dni, medtem pa so opravili za 42 ur vesoljskih sprehodov.

Prvi vesoljski 'štrajk'

Zadnjo odpravo, ki je na skylabu preživela 84 dni, so sestavljali trije astronavti začetniki. 'Zelenci' so se nenehno pritoževali nad napornim urnikom, prevelikim obsegom opravil in pomanjkanjem časa za sproščanje in počitek. Ko so začeli zaostajati z opravili, so pri Nasi še bolj pritisnili nanje. Trije astronavti so se odzvali s prvo vesoljsko stavko – po šestih tednih so najavili, da si bodo privoščili dan počitka in za en dan izklopili vse komunikacijske naprave. Zatem so s kontrolo leta na Zemlji dosegli kompromis – nedokončana opravila so lahko opravili kasneje, med obroki, v času počitka in po večerji pa so jih ’šefi’ pustili pri miru. Odprava ’skylab 4’ je s tem postavila pravila za ravnanje z astronavti, na filmski trak so zabeležili prvi Sončev izbruh in opravili za 22 ur vesoljskih sprehodov. Noben član posadke ni nikoli več poletel v vesolje.

Slovo

Prvo ameriško vesoljsko postajo so ’upokojili’ julija 1979. Strmoglavljenje je povzročilo pravo medijsko mrzlico, nekateri časniki so za odkrite kose plovila ponujali bogate nagrade. Pri Nasi so izračunali, da naj bi skylab strmoglavil 1.300 kilometrov od Cape Towna, a so se zmotili. Plovilo je izgorelo kasneje, kot so načrtovali, zaradi 4-odstotne napake v izračunu pa je padlo v bližini avstralskega mesta Perth. Vesoljska odiseja nikakor ni bila poceni – upoštevajoč inflacijo je projekt stal osem milijard evrov, vsak član posadke je ameriške davkoplačevalce stal 15 milijonov evrov na dan – za primerjavo znaša dnevni strošek enega astronavta na Mednarodni vesoljski postaji 6 milijonov evrov.

Velike vesoljske postaje je po skylabu nadomestila ’žepna’ vesoljska postaja ’spacelab’ (vesoljski laboratorij), ki so jo v vesolje prevažali s pomočjo Space Shuttla, kasneje pa so zaradi visokoh stroškov svoje moči združili z ruskim Mirom in Mednarodno vesoljsko postajo.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!