’Zeleni pekel’ so dokončno zgradili davnega leta 1927, ko so se na 28 km dolgi stezi pomerili motociklisti in avtomobilisti. 187 zavojev je v svojem Bugattiju najhitreje premagal Louis Chiron iz Monte Carla, ki je stezo prevozil v 15 minutah.
Od leta 1947 dalje so na tem dirkališču gostili dirke prvenstva F1 in zaradi številnih nesreč se ga je kmalu prijel naziv ’Zeleni pekel’. Dirkači so sprva dirkali po 23-kilometrski stezi, ki je bila polna neravnin in nevarnih odsekov, stezo pa je s časom 6 minut, 58 sekund najhitreje prevozil Avstrijec Niki Lauda. Na zahtevo dirkačev so stezo sicer nekoliko spremenili in dodali šikano pred ciljno ravnino, kar pa ni zadostovalo. Huda nesreča Laude je pokazala številne varnostne pomanjkljivosti steze in od leta 1976 dalje Formula 1 ni nikdar več zapeljala na zloglasno stezo. Kasneje so zgradili sodobno 5-kilometrsko stezo, ki je v uporabi še danes.
Od leta 1947 dalje so na tem dirkališču gostili dirke prvenstva F1 in zaradi številnih nesreč se ga je kmalu prijel naziv ’Zeleni pekel’. Dirkači so sprva dirkali po 23-kilometrski stezi, ki je bila polna neravnin in nevarnih odsekov, stezo pa je s časom 6 minut, 58 sekund najhitreje prevozil Avstrijec Niki Lauda. Na zahtevo dirkačev so stezo sicer nekoliko spremenili in dodali šikano pred ciljno ravnino, kar pa ni zadostovalo. Huda nesreča Laude je pokazala številne varnostne pomanjkljivosti steze in od leta 1976 dalje Formula 1 ni nikdar več zapeljala na zloglasno stezo. Kasneje so zgradili sodobno 5-kilometrsko stezo, ki je v uporabi še danes.
Kljub sodobni stezi pa prvotna še vedno buri duhove. Steza je odprta za javnost, ki se lahko za ceno 26 evrov enkrat zapelje po stezi, občasno pa jo zakupi kakšen proizvajalec avtomobilov, da preizkusi zmogljivosti svojih modelov.
Najhitrejši čas je na kvalifikacijah za vztrajnostno dirko leta 1983 postavil Stefan Bellof, ko je svojega Porscheja 956 do cilja prignal v času 6:11.13, a rezultat ni najbolj merodajen, saj so Formule dirkale na daljši, 23-kilometrski stezi. Nekaj desetletij kasneje za zmogljivimi dirkalniki prav nič ne zaostajajo maloserijski štirikolesni eksoti – leta 2010 je zavladala Paganijeva zonda R s časom 6:47.50, Ferrari 599XX pa se je odrezal s časom 6:58.16. Najhitrejši električni avtomobil Toyota TMG EV P002 je stezo prevozil v 7 minutah in 22 sekundah, najhitrejši motocikel je Suzuki GSX-R 1000 s časom 7:46.70.
Med avtomobili, ki jih lahko vozimo tudi po običajnih cestah, se je najbolje odrezal Radical SR8 LM s časom 6:48, legendarni Enzo je s stezo opravil v 7 minutah in 25 sekundah. Rekord za avtomobil s prednjim pogonom ’drži’ Renault Megane RS Trophy s časom 8:07.97, Volkswagnov kombi T5 je opravil s časom 9:57.36, legendarni Trabant pa s 23-kilometrsko stezo leta 1960 v času 16:01.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV