Kdo ima največjega?

Pogonski agregat je ’srce’ vsakega resnejšega prevoznega sredstva. Poleg motorjev z notranjim izgorevanjem poznamo še parne, električne in raketne, vsak pa je namenjen specifični uporabi. Poganjajo vse – od koles s pomožnim motorjem, preko ogromnih čezoceanskih tankerjev, pa do raket, ki so človeka ponesle na Luno. Kateri je največji in kateri je najmočnejši?

Najpogostejša prevozna sredstva so namenjena vožnji po kopnem. Pričnimo na dveh kolesih, kjer sodijo med nesporne ekstremiste fantje iz podjetja Boss Hoss iz Tennesseeja. Svoje motocikle opremljajo s pogonskimi agregati, ki so drugače namenjeni športnim avtomobilom. Njihov ’kronski dragulj’ Stud Hoss poganja osemvaljnik s prostornino 8.230 kubičnih centimetrov, močjo 366 kilovatov in 766 Nm navora. Dvokolesnik tehta krepkih 600 kilogramov. Med serijskimi motocikli ima največjega Triumph Rocket III, čigar 2,3-litrski trivaljnik premore 104 kilovate.

Rekord med avtomobili je že davnega leta 1911 postavil Fiat S76. Šlo je za dirkalnik, ki ga je poganjal 224-kilovatni štirivaljnik prostornine 28,3 litra! Izdelali so le dva primerka, eden je končal v obcestnem jarku, drugi pa je romal v razrez. Tudi ’serijski’ rekorder je star sto let – Pierce-Arrow Model 6-66 Raceabout je bil prestižna limuzina, pod motornim pokrovom pa je rohnel 13,5-litrski vrstni šestvaljnik s 75 kilovati, ki je avtomobil pognal do hitrosti 130 km/h.

Na vodi

Največja plovila na svetu poganja motor finskega proizvajalca Wärtsilä-Sulzer. Njihov RTA96-C je na voljo v konfiguracijah s prostorninami do 25.480 litrov in močmi do 80.500 kilovatov. Dvotaktni motor s prisilnim polnjenjem meri v dolžino 27 metrov, tehta 2.300 ton in vsako uro ’pokuri’ slabih 5.000 litrov težkega pogonskega olja.

Nesporni gospodar zraka in vakuuma je pogonski motor, ki je na Luno ponesel človeško posadko. Šestmetrski raketni motor F-1 na tekoče gorivo je ’poprijel’ z 12 gigavati moči. Prva stopnja rakete Saturn V je bila opremljena kar s petimi takšnimi motorji, vsak od njih pa je vsako sekundo porabil dve toni tekočega kisika in eno tono kerozina. Motorji so med povprečnim letom v vesolje delovali le dobri dve minuti.

Med sodobnimi letali še vedno kraljuje General Electricov reaktivni motor GE90-115B, ki poganja Boeingov ’Jumbo Jet’. S 568,9 kN potiska je postavil svetovni rekord, posamezni pogonski motor Airbusoveg A380 premore ’le’ dobrih 300 kN potiska.

Največji silak med starodobniki je Lycomingov XR-7755, ki naj bi poganjal strateški bombnik B-36 iz petdesetih let. Izdelali so le dva takšna motorja z delovno prostornino 127 litrov in močjo 3.700 kilovatov, ki pa nista nikoli poletela, saj so bombniku namenili drugačno pogonsko konfiguracijo - na vsako letalo so namestili po šest turbopropelerskih in štiri reaktivne motorje, da so 200-tonsko letalo dostojno spravili v zrak.

Kar tako

V posebno kategorijo spadajo industrijski motorji, natančneje parne turbine, ki jih običajno najdemo v elektrarnah. Najmočnejšo najdemo v francoski jedrski elektrarni v kraju Flamanville. V njej se vrti parna turbina proizvajalca Alstom – Arabelle, ki doseže izhodno moč 1.750 MW (izhodna moč nuklearke v Krškem znaša 700 MW). Turbina je dolga 70 metrov, široka 6,5 metra in tehta 1.100 ton.

Malce manj ekološko sporna je največja vetrna turbina na svetu. Izdelali so jo pri podjetju Siemens, poskusno pa so jih postavili pred obalo Danske in Velike Britanije. Vetrnica z oznako SWT-6.0-154 s premerom lopatic 154 metrov in izhodno močjo 6 MW. Zgolj na Danskem naj bi jih do leta 2017 postavili 300 in zanje odšteli 2,5 milijarde evrov. Še večjega orjaka razvijajo pri podjetju Vestas. Premer lopatic njihove V164-8 bo znašal kar 164 metrov, celotna višina 105 metrov, izhodna moč pa 8 MW. Edina slovenska vetrna elektrarna blizu Senožeč premore rotor premera 71 metrov, njena izhodna moč pa znaša 2,3 MW.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!