Katere so najpogostejše okvare letala med letom?

Potniki na letu QF1889 družbe Qantas so 22. septembra doživeli trenutke strahu, ko se je letalo Embraer 190 nenadoma spustilo za približno 6.000 metrov in se preusmerilo nazaj v Darwin. Posadka je prejela opozorilo o spremembi tlaka, sledila postopkom in varno pristala. Čeprav je bil padec za potnike dramatičen, je šlo za standardni varnostni ukrep.

Tehnične okvare so del letenja. Piloti se nanje intenzivno pripravljajo, letala pa so zasnovana z več plastmi varnostnih sistemov in redundanc. Večina težav se konča z varnim pristankom, ne s katastrofo.

Na tipičnih potovalnih višinah, ki običajno znašajo okoli 11.800 metrov, se v kabinah letal ohranja prijazna "višina kabine" na 2.400 metrih. Zrak iz motorjev se ohladi s pomočjo klimatske naprave. Ta vzdrževani zračni tlak nam omogoča preživetje, medtem ko je zunanja atmosfera izjemno neugodna za človeško življenje, z temperaturami okoli -55 C in skoraj popolno odsotnostjo zraka za dihanje. V primeru nepravilnega delovanja sistema ali če se višina kabine iz kateregakoli razloga začne dvigovati, posadka to zazna kot potencialno težavo s tlakom in nemudoma prične z izvajanjem preventivnih ukrepov.

Kaj občutite/vidite: hiter spust, pokanje v ušesih, včasih se spustijo kisikove maske (če kabina doseže tlak višine 4.300 metrov).

Kaj storijo piloti: nadenejo si maske, razglasijo izredne razmere in sledijo kontrolnemu seznamu za spuščanje v sili, da letalo čim hitreje pripeljejo na približno 3.000 metrov. Temu običajno sledi preusmeritev ali vrnitev na letališče odhoda.

Dvomotorna potniška letala so načrtovana in certificirana tako, da lahko varno nadaljujejo letenje tudi v primeru okvare enega motorja. Kljub temu so okvare motorja zelo resen pojav, ki se izvaja z rednimi trenažnimi vajami na simulatorjih letenja, vsaj enkrat letno. Okvare obeh motorjev hkrati so izjemno redek pojav. Zelo znan primer iz leta 2009, poimenovan Čudež na Hudsonu, je bil posledica trka s pticami, dogodka, ki se zgodi le redko, kar je povzročilo ustavitev obeh motorjev. Letalo je kljub temu varno pristalo na reki Hudson v New Yorku, pri čemer k sreči ni bilo žrtev.

Kaj občutite/vidite: glasen pok, vibracije, vonj po zažganem ali nenadna tišina.

Kaj storijo piloti: ugasnejo okvarjeni motor, sledijo kontrolnemu seznamu in preusmerijo let ali se vrnejo na izhodiščno letališče.

Številni krmilni elementi na letalu so aktivirani z uporabo več hidravličnih ali električnih sistemov. V primeru okvare posameznega sistema, na primer, če krilce na levem krilu, ki je bistveno za obračanje letala, ne reagira pravilno, redundanca sistemov zagotavlja ohranjanje letalne sposobnosti letala, saj ostalo krilce na desnem krilu nemoteno deluje. Posadke uporabljajo posebne kontrolne sezname in prilagajajo hitrosti, razdalje in konfiguracije pristajanja, da zagotovijo varno vrnitev na tla.

Kaj občutite/vidite: daljše zadrževanje v zraku, medtem ko posadka odpravlja težave, vrnitev na letališče odhoda ali pristanek hitrejši od običajnega.

Kaj storijo piloti: prilagodijo konfiguracijo pristanka, zaprosijo za najdaljšo stezo in pokličejo reševalne službe.

Letala so opremljena z uvlačljivimi podvozji, ki so večino leta shranjena v posebnih predalih. Ta kolesa se pred pristankom izvlečejo iz trupa letala. V vsakem kolesu so integrirane zavore, ki so ključne za zmanjšanje hitrosti letala ob stiku s tlemi. Zaradi kompleksnosti mehanizma in velikega števila gibljivih delov se lahko včasih pojavijo nepravilnosti pri izvleku podvozja ali zmanjšanje učinkovitosti zavornega sistema, na primer v primeru izgube tlaka v hidravličnem sistemu.

Kaj občutite/vidite: lahko se zgodi previdnostni povratek, priprava kabine na morebiten prisilni pristanek ali navodilo kabinskega osebja tik pred pristankom, da se "pripravite na udarec".

Kaj storijo piloti: Uporabili bodo dolge kontrolne sezname in sčasoma stopili v stik z vzdrževalnimi inženirji, da bi odpravili težavo, v skrajnih primerih bodo morda morali pristati na najdaljši razpoložljivi vzletno-pristajalni stezi (v primeru težav z zavorami) ali pristati na trebuhu (če podvozja ni mogoče spustiti).

Primer QF1889 kaže, da dramatičen spust ali nujni pristanek ne pomeni katastrofe. Gre za dokaz, da varnostni sistemi – letalo, posadka, kontrolni seznami in usposabljanje – delujejo točno tako, kot morajo. Potniki so morda pretreseni, a cilj je vedno enak: varen pristanek na tla.

Povzeto po Science Alert