Tokrat smo preverili, kako velik električni doseg ima hibridni C5 aircross, če na vsak način skušamo iz baterije dobiti največ kilometrov. Nismo se odpravili na avtocesto, niti v mesto, ampak na podeželsko cesto, kjer smo bili še dodatno previdni, kot na kakšnem tekmovanju. Pomagali smo si lahko z rekuperacijo zavorne moči in še s kakšnim trikom, ker nas je zanimalo, če se lahko približamo tovarniški številki 50 električnih kilometrov po WLTP.

Najprej smo se po avtocesti zapeljali do Bleda, vendar smo varčevali z baterijo. C5 aircross ima namreč različne vozne programe, s katerimi lahko določite, kako deluje pogon. Testna trasa je potekala med Bledom in Bohinjem, kjer je razlika samo 16 višinskih metrov. Seveda bi lahko izbrali kakšno drugo ravno cesto, vendar si potem po klancu navzdol ne bi mogli pomagati z rekuperacijo. Slednja deluje tako, da motor, ko spustite stopalko za moč, začne zavirati in potem zbrano energijo nazaj sprejme baterija. Ni veliko, ampak če to izkoristiš večkrat, se spet na koncu malo pozna. Pot v eno smer je bila dolga točno 25,5 kilometra. Smo tudi nazaj do Bleda prišli na elektriko?

Vozni programi pridejo pri elektrificiranih avtomobilih še kako prav. Pri priključno hibridnem C5 aircross so na voljo električni, hibridni in športni načini. Seveda smo uporabljali samo električni način, v praksi pa je najbolj fin hibridni, ker sistem odlično sam preračunava, kdaj vključiti še bencinski motor, da je vožnja še vedno večino časa tiha in obenem moči dovolj. V športnem načinu oba motorja ponudita vso moč, ki je na voljo, baterija z bruto kapaciteto 13,2 kWh pa je polna v uri in 40 minutah, če imate polnilnico z močjo 7,4 kilovata. Zaenkrat je eden redkih priključnih hibridov, ki omogoča tako hitro polnjenje. Predvsem pa vas ne bo skrbelo, če elektrike zmanjka, ker imate na voljo še bencin.

Če koga skrbi … Tudi pri takšnem hibridu ponuja Citroën 8 let oziroma do 160.000 kilometrov garancije na baterijo, kar pomeni, da ji po vseh teh letih kapaciteta ne sme pasti pod 70 odstotkov prvotne zmogljivosti. V bistvu vam tudi glede polnjenja ni treba skrbeti, čeprav mogoče nimate polnilnice. Na navadni vtičnici bo baterija polna v sedmih urah, torej lepo preko noči, in to vas bo stalo kakšen evro. Pa se lahko do službe peljete vedno le na elektriko, na dopust pa s kombinacijo obojega.

Na koncu smo na elektriko prevozili 59 kilometrov, torej se tudi v praksi da narediti 50, če je vaša pot po taki podeželski cesti. Za večino bo to dovolj do službe in nazaj, pa mogoče še za kakšen opravek. Ponoči pa potem baterijo spet napolnite. In avtomobilski proizvajalci s svojimi novimi avtomobili napovedujejo, da se bomo počasi morali vsi navaditi na to.