Tako je nastal legendarni Yugo

Kaj najdete na zadnjih dveh straneh priročnika za uporabo avtomobila Yugo? Vozni red avtobusa! To je le ena od približno stotih vicev o Yugu in njegovem razvpitem potovanju v Ameriko. A Yugo vendarle ni bil tako slab. Ne smemo pozabiti, da je bil skoraj edina realna možnost za motorizacijo delavskega razreda, ki je bil z njim zadovoljen in je imel njegove muhe za del folklore kragujevške tovarne.

Za Zastavo je bil to korak v prihodnost. Yugo je bil po letih odvisnosti od Fiatovih licenc končno prvi pravi domači avto. Načrti za njegovo proizvodnjo so se začeli že po predstavitvi Zastave 101 leta 1970. Takratni projekt Y se je konceptualno in praktično začel s serijsko proizvodnjo tistega nadomestka Fiata 128, dejansko pa se je konkretnejša akcija začela oktobra 1976. Projekt je takrat dobil oznako Zastava 102, delo na avtomobilu, ki naj bi zapolnil razkorak med fičom in Zastavo 101, pa je sprejelo okoli tristo Zastavinih strokovnjakov s pomočjo kolegov v Italiji, ki so opravili različne potrebne teste.

Za izvedbo tega najdražjega avtomobilskega projekta Zastave v njeni zgodovini so bila potrebna štiri leta in približno trije milijoni delovnih ur. Projekt 102 je zasnovan kot sodobno družinsko vozilo nižjega razreda po okusu in potrebah domačega kupca (kombi limunzina s tremi vrati), s spredaj nameščenim motorjem in tehničnimi rešitvami, ki naj bi zagotavljale poceni vzdrževanje in zanesljivost. Zastava je seveda še vedno posegla po preverjenih Fiatovih virih, zato enake rešitve najdemo tudi v modelu Yugo 127. Pravzaprav je bila ena največjih novosti, ki jih Yugo prinaša Zastavi, dejstvo, da so se posvetili poenotenju nameščenih delov. To je pomenilo, da lahko iste dele najdete v več modelih. Zavorni bobni so bili na primer enaki kot pri fičotu in 101, menjalniki so bili tudi skupni, načrt pa je bil, da bi Yugo v prihodnosti v istem motornem prostoru delil močnejše motorje od 101.

Ne glede na škatlasto obliko karoserije je bil Yugo razmeroma aerodinamičen avtomobil s količnikom upora 0,40. Enako številko je imel tudi Opel Kadetta, blizu pa je bila tudi ostala konkurenca na trgu. Pred vstopom na trg je bil razpisan javni natečaj za ime Zastavinega malčka. Med več kot 3000 različnimi predlogi je bilo izbrano ime Yugo. Črka Y (Yugo) je bila predstavljena od sredine osemdesetih let, ko se je na ameriškem trgu začel "posel stoletja." Prvi serijski Yugo 45 je s proizvodnih trakov zapeljal 28. novembra 1980, le dan pred praznovanjem dneva republike, ob katerem je morala domača javnost izvedeti za pomembno avtomobilsko novost. Številka 45 je označevala razpoložljivo število KM, ostale poznejše različice 55, 60 in 65 pa so tudi imele to pripono, ki je predvidevala letno proizvodnjo 50.000 avtomobilov. A evforičen začetek prodaje je bil v popolnem nasprotju z realnostjo. Polni dve leti je proizvodnja Yuga v tovarni tekla, glavna težava pa je bila neredna dobava potrebnih delov od kar 210 kooperantov po vsej Jugoslaviji. Predvsem so bile težave s proizvodnjo motorjev v tovarni 21. maja v Rakovici, zato so na liniji čakali nedokončani avtomobili, delavcem pa je preostalo le še igranje nogometa v tovarniškem dvorišču.

Yugo je bil kratek avto z ostrimi karoserijskimi robovi in špartansko notranjostjo, ki je obljubljala le vzdržljivost. Precejšnjemu hrupu med vožnjo niso posvečali posebne pozornosti, saj ga je krasila pomembna lastnost – dajal je veliko in zahteval malo. Leta 1985 se je Zastava s tem malčkom podala na avanturo po najzahtevnejšem svetovnem trgu. Yugo America je bila družba za optimističnim Malcomom Bricklinom. V Ameriko so pošiljali posebne prenovljene različice z oznakami GV, GVL GVX in celo Yugo Cabrio 1.3. Yugo je bil tam absolutno najcenejši avto na trgu! Toda po sto tisoč prodanih avtomobilih v sedmih letih se je pot v Ameriko izkazala za popolno polomijo z le nekaj uspešnimi stranskimi vlogami v hollywoodskih uspešnicah.

Že leta 1987 je ime Yugo postalo ime znamke Zastava, tako da je novo ime malčka zdaj Koral, ki je medtem v okviru posodobitve ponudbe dobil motor z neposrednim vbrizgom goriva. Razpad Jugoslavije poleg izgube trga prinaša tudi izgubo najpomembnejših kooperantov (40 odstotkov je bilo dobaviteljev iz Hrvaške in Slovenije) v proizvodnji Yuga. Prenova je z nekaj estetskimi predelavami, pri katerih je sodelovalo celo francosko oblikovalsko podjetje Heuliez, trajala vse do 11. 11. 2008, ko je s tekočega traku zapeljal zadnji od 794.428 izdelanih Yugov. V tem kontekstu je Yugo živel dolgo, a ga je čas že zdavnaj povozil.

Vir: revijahak.hr