Gre za pogosto zastavljeno vprašanje, na katerega si, če imate kaj radi svojega jeklenega konjička, ne skušajte odgovoriti sami v praksi, razen, če nimate kam z denarjem. Na to si je namreč pred nekaj leti že skušal odgovoriti vloger Master Milo, ki je manever preizkusil na Opel astri, ko je pri 100 km/h skušal prestaviti v vzvratno prestavo.

Kaj se zgodi? Nič resnega pravzaprav, vsaj ne na površju. Avtomobili oz. ročni menjalniki (tudi starejši) so namreč izdelani tako, da omogočajo prestavljanje v ''rikverc'' samo pri nizkih hitrostih, in sicer iz varnostnih razlogov – pri novejših za to skrbi računalnik, pri starejših hidravlika. Ko je to poskušal izvesti omenjeni vloger, med prestavljanjem v vzvratno prestavo med vožnjo tako slišimo ''zgolj'' čudne zvoke, v ''rikverc'' pa je zares avto prestavil šele, ko je voznik močno zmanjšal hitrost. Ko je uporabil več sile, pa je polomil zobnike menjalnika, v vozilo pa je udaril vonj po gorivu.

V novodobnih vozilih je nemogoče prestaviti v vzvratno prestavo do precej nizkih hitrosti, pri samodejnih menjalnikih pa vozilo to potezo preprosto ignorira in upošteva šele pri nižjih hitrosti, ko bo vozilo samodejno zaviralo, motor pa ga upočasnil. Lahko pa s tem tudi popolnoma uničite menjalnik.

Kako sploh deluje ročni menjalnik?

Vsi ročni menjalniki imajo sinhrone obroče, zato se zobnikom ni treba povsem ustaviti, da zamenjamo prestavo, in ne zaškrtajo, če dobro stisnemo sklopko. Sinhrone imajo vse prestave razen vzvratne, in če menjalnik spušča čuden zvok, gre lahko za okvaro obroča. Ker, kot rečeno, sinhron vzvratna prestava nima, se moramo skoraj povsem ustaviti, sicer pride do brušenja zobnikov in značilnega zvoka – škrtanja. Pri ročnem menjalniku gre za sistem med seboj povezanih zobnikov, ki s premiki prestavne ročice omogočajo različna razmerja hitrosti vrtenja (prestave) pogonske in odgonske gredi. Za gladko pretikanje med razmerji je zadolžena sklopka, ki od menjalnika odklopi motor.