Za oznako M+S (v nekaterih različicah tudi M&S in M. S.) se skrivata angleški besedi za blato (mud) in sneg (snow), kar ve večina voznikov, a številni so zmotno prepričani, da gre za celoletno pnevmatiko, kar pri vulkanizerjih vsakič znova povzroča sive lase. 

''Oznako M+S, M&S in MS ima vsaka pnevmatika, s katero lahko zakonsko vozimo med 15. novembrom in 15. marce naslednje leto oz. v zimskih razmerah. Vse zimske in celoletne pnevmatike imajo takšno oznako. S tem, da imajo popolnoma zimske pnevmatike še omenjeni simbol snežinke. Ampak v Sloveniji še vedno lahko pozimi vozimo samo z oznako M+S,'' pojasni Urban Šurk iz Vulkanizacija Profi. ''Na celoletnih pnevmatikah so običajno simboli sonca, snega in dežja. Pa tudi v imenu imajo nekako napisano allseason, 4season in tudi allweather. Tudi kakšne letne pnevmatike za terenska vozila imajo oznako M+S, kar pomeni, da kljub temu, da niso primerne za zimo, vseeno zadostujejo zakonodaji,'' od koder zmeda pri marsikaterem vozniku. ''Seveda pa mora vsaka pnevmatika, ki jo vozimo pozimi imeti vsaj 3 mm profila. Pa naj bo letna, zimska ali celoletna. Priporočljiva globina profila za pozimi je sicer 4 milimetre, ki je v večini držav tudi zakonsko določena. Če se ne motim, smo edini v tem koncu Evrope - če ne celo edini v Evropi - ki imamo zakonsko globino 3 mm. V Nemčiji za zimsko pnevmatiko po novem veljajo samo pnevmatike s simbolom snežinke, kar pri nas še ni zakonsko določeno,'' pojasnjuje Šurk.

Zdaj, ko smo razrešili nejasnosti glede M+S pnevmatik, se posvetimo še ostalim oznakam, saj številnim večina oznak na pnevmatikah ni poznana. Poznavanje teh vam bo pri nakupu prišlo zelo prav. Na oznaki 265/40 R18 101Y si poglejmo, kaj pomenijo.

Oznaka 265/40 določa velikost pnevmatike – 265 pomeni prečni prerez oz. širino pnevmatike, 40 pa presek oz. višino pnevmatike v odstotkih (višina stranskega robu deljena s širino), kar je v konkretnem primeru 106 mm.

Oznaka R določa konstrukcijsko izvedbo gume, v konkretnem primeru gre za radialno zgradbo pnevmatike. Nekoč je bila na pnevmatikah tudi oznaka D (diagonalna zgradba), ki pa je ni več v obtoku.

Oznaka 18 določa premer platišča v colah oz. palcih (1 palec pomeni 25,4 milimetra), kar v konkretnem primeru predstavlja 457 milimetrov.

Oznaka 101 določa nosilnost pnevmatike in v konkretnem primeru pomeni 825 kilogramov. Za primerjavo, indeks 65 pomeni nosilnost 290 kg, indeks 85 pa nosilnost 515 kg. Obstaja kar 80 indeksov nosilnosti, večina pnevmatik pa jih ima v rangu med 81 in 100 (462 kg in 800 kg).

Oznaka Y določa največjo dovoljeno hitrost, ki je v konkretnem primeru 300 km/h. Obstajajo še številni drugi razredi, in sicer C (60 km/h), D (65 km/h), E (70 km/h), F (80 km/h), G (90 km/h), J (100 km/h), K (110 km/h), L (120 km/h), M (130 km/h), N (140 km/h), P (150 km/h), Q (160 km/h), R (170 km/h), S (180 km/h). T (190 km/h), U (200 km/h), H (210 km/h), V (240 km/h), W (270 km/h) in ZR (prek 240 km/h).

Druge oznake na pnevmatikah:

Če je na gumi oznaka RFT (kratica za run on flat), pomeni, da lahko vožnjo nadaljujete tudi s predrto pnevmatiko.

Oznaka TL (tubeless) označuje pnevmatiko, ki nima notranje pnevmatike.

Datum izdelave pnevmatike je izpisan s tremi ali štirimestnimi številkami (DOT-koda). Sistem s tremi označuje obdobje od leta 1990 do 1999, s štirimi številkami pa od leta 2000. Oznaka je običajno sestavljena iz kombinacije od sedem do 12 številk, vendar nas zanimajo zgolj zadnje. Če na pnevmatiki na primer piše številka 3618, pomeni, da je bila izdelana v 36. tednu leta 2018.

Strokovnjaki priporočajo, da pnevmatiko po petih letih uporabe na vozilu zamenjate z novo, saj po tem času ne zagotavlja več optimalnih lastnosti na cestišču. Seveda pa je hitrost obrabe oz. življenjska doba te odvisna od mnogih dejavnikov, tudi od voznih navad lastnika, vzdrževanja ipd. Pnevmatike, ki so pravilno skladiščene, tudi do pet let ustrezajo specifikaciji nove pnevmatike, kar v praksi pomeni, da je njena uporabna vrednost enaka kot v letu izdelave.

Nalepka:

Marsikdo ne ve, da je v Evropski uniji od 1. novembra 2012 obvezna oznaka v obliki nalepke na vsaki novi pnevmatiki, ki je v prodaji na evropskih trgih. Podobna je tisti, ki smo je vajeni na gospodinjskih aparatih. S tem kupec dobi vpogled v lastnosti pnevmatike, na njej pa so sledeče ocene.

Izkoristek oz. poraba goriva
Kotalni upor pnevmatike vpliva na porabo goriva, zato so pnevmatike razporejene v razrede od A do G glede na ekonomičnost, kjer A pomeni najboljše in G najslabše.

Zunanji kotalni hrup
S kotalnim uporom je povezan tudi hrup. Vrednost kotalnega hrupa je izražena v decibelih (dB) in ukrivljenimi črticami (kot pri simbolih za zvok), kjer ena obarvana črtica pomeni tiho pnevmatiko, tri pa zelo glasno.

Zaviranje na mokri podlagi
Obstaja sedem oznak, s katerimi ocenjujemo zavorne zmožnosti pnevmatike na mokre, in sicer od A do F, kjer je A najboljša, F pa najslabša ocena.

Boljše zimske pnevmatike so označene s simbolom snežinke in indikatorjem obrabe gume, ki nam sporoča, ali je pnevmatika še varna za vožnjo. In če je vsakemu vozniku jasno, da letne gume niso primerne za zimske razmere, pa marsikdo ne ve, da velja enako tudi obratno, da torej tudi zimske pnevmatike poleti za voznika skrivajo številne pasti, in to tako pri vodljivosti kot pri zaviranju. Zimske imajo namreč precej daljšo zavorno pot na suhi cesti, zato se pri hitrosti 100 km/h z letnimi pnevmatikami že ustavite, medtem ko z zimskimi takrat še vedno vozite s cca. 30 km/h.