Kot so sporočili iz ZPS, je primerjalno ocenjevanje Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, ki ga je sofinanciralo gospodarsko ministrstvo, pokazalo povprečno razliko med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki bencinskih motorjev pri "dokaj sprejemljivih" 13,8 odstotka. Pri skoraj polovici obravnavanih avtomobilov pa so ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov.

Odstopanja so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila razlika pri 50 najbolj pogostih modelih v povprečju višja od 20 odstotkov. "Če upoštevamo povprečne razlike, ki so jih izračunali pri najbolj pogostih avtomobilih na slovenskih cestah, in jih prenesemo na celotni vozni park, merimo stroške zaradi nerealnih podatkov o porabi goriva v milijonih evrov."

"Ti lahko za Slovenijo dosežejo od 135 do 190 milijonov evro letno – odvisno od tega, kateri podatek o številu prevoženih kilometrov upoštevamo," so opozorili v ZPS. Upajo, da se bodo razmere spremenile z začetkom prihodnjega leta. Takrat bodo namreč dokončno začela veljati nova pravila za merjenje izpustov ogljikovega dioksida in porabe goriva pri avtomobilih, znana pod kratico WLTP, ki bodo zamenjala dosedanji standard NEDC.

Novost naj bi prinesla veliko bolj realne meritve, saj te ne bodo več potekale v laboratorijih, temveč v dejanskem okolju. Proizvajalci bodo morali upoštevati tudi več kriterijev in pogojev. Potrošniške organizacije so namreč že pred časom začele opozarjati, da proizvajalci pri meritvah močno manipulirajo s podatki, ki tako v resnici le redko odražajo dejanske vrednosti. Nižjo porabo so na testiranjih dosegali z različnimi ukrepi, ki jih pri vsakdanji rabi ni mogoče uporabiti.

Problematika visokih izpustov je posebno pozornost pridobila po razkritju t. i. afere dieselgate, ko je nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen septembra 2015 priznal, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov.