Čeprav morda  ni 'tisti čas', ko morate avto peljati na tehnični pregled, da ga lahko registrirate in tudi niste prevozili še toliko kilometrov, da bi morali nujno opraviti mali ali veliki servis, je čas pred zimo tisti, ko je že zaradi vaše varnosti dobro, da svojega štirikolesnika peljete na pregled k vašem avtomehaniku.
Ta naj preveri stanje vašega akumulatorja, da vas ne bo pustil na cedilu ob prvem resnejšem mrazu zjutraj, raven in kakovost motornega olja, olja za menjalnik ter hladilne in zavorne tekočine. Avtomehanik naj preveri stanje jermenov in cevi za zrak in tekočine ter učinkovitost grelne in klimatske naprave. Preveriti je treba stanje in napetost klinastega jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav. Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato naj avtomehanik preveri še obrabljenost zavor in zavorne napeljave, redno pa moramo preverjati tudi gladino zavorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba zavornih oblog. Zavorno tekočino zamenjamo najmanj vsaki dve leti. Nikar ne pozabite na zimske pnevmatike, ki morajo biti pri nas nameščene od 15. novembra do 15. marca. 

Čeprav imate morda doma že komplet s platišči, ki ga lahko zamenjate v domači garaži, je priporočljivo, da vaš mehanik preveri naravnanost kolotekov, ki preprečuje neenakomerno obrabo platišč. Prav tako je pomembno, da so zimske pnevmatike pravilno ’nacentrirane’. Globina profila na zimski pnevmatiki mora znašati najmanj 3 mm! Če vaš mobilni prijatelj 'zimuje' na prostem, razmislite o montaži dodatnega vodnega grelca (Webasta), ki olajša zagon motorja in prijetno ogreje notranjost vašega vozila.

Kaj lahko storite sami?
Najosnovnejše opravilo je pregled svetilnih teles. S pomočjo 'asistenta', ki naj za volanom ubogljivo pritiska stopalko za zavor ter vklaplja in izklaplja razne vrste svetilnih teles, preverite, v kakšnem stanju so vaši žarometi, smerniki, zavorne luči in meglenke. Preglejte komplet rezervnih žarnic in ga po potrebi dopolnite, nikakor pa ne bo odveč, če boste imeli v zimskem času na zalogi žarnico za žaromet več. Preglejte stekla žarometov, če so ta počena, jih zamenjajte.
Preglejte stanje brisalcev, šob za pranje stekel in steklenih površin. Če na steklu opazite razpoko ali večjo poškodbo, poskrbite, da boste steklo zamenjali ali odpravili poškodbo. Voda, sol in nizke temperature poškodovanemu steklu nikakor ne prizanašajo. Natančno preglejte metlice na brisalcih, če opazite kakšne poškodbe ali pa ste metlice zamenjali pred več kot enim letom, vam svetujemo menjavo.
V posodo za pranje stekel natočite zimsko tekočino za pranje stekel, da vam voda ne bo hitro zmrzovala med vožnjo, zlasti pa upoštevajte navodila za mešanje na embalaži – če bo tekočina preveč razredčena, vam bo zamrzovala napeljava in šobe, če tekočine ne boste redčili, pa boste močno zmanjšali življenjsko dobo črpalke za pranje stekel. Še zlasti v zimskem času imejte s seboj vedno kakšno plastenko tekočine za pranje stekel – ni je večje muke, kot vožnja z umazanim vetrobranskim steklom, poleg tega pa je to še izjemno nevarno.
Pred zimo svojemu jeklenemu konjičku privoščite temeljito pranje in še bolj temeljito voskanje karoserije. S tem se boste obranili pred škodljivimi vplivi soli, avtomobil pa v zimskem času temeljito ’izplaknite’ vsaj vsakih štirinajst dni, pa čeprav vreme ni naklonjeno pranju vozil.
V zimskem času poskrbite, da bo vaš rezervoar za gorivo vsaj na pol poln. S tem se boste izognili pretirani kondenzaciji v rezervoarju za gorivo, ki otežuje zagon motorja v hladnih zimskih jutrih, pa še zeblo vas ne bo, če boste obtičali v cestnem zastoju. Če vozite dizla, se pozanimajte o uporabi dodatnih aditivov, ki jih preprosto dodate gorivu in močno olajšajo hladen zagon motorja.

Ne pozabite na dodatno zimsko opremo!
Pozimi izdatneje razširite nabor vaše obvezne zimske opreme. Poleg varnostnega trikotnika, prve pomoči, odsevnega jopiča in rezervnih žarnic v prtljažnik dodajte še zimske verige, lopato za sneg, strgalo za led, omelo za sneg, pršilo za odmrzovanje stekel in ključavnic (če vaš avtomobil ne premore centralnega zaklepanja). V primeru, da ’zabivakirate’ v kakšni avtocestni gneči, vam bodo prav prišli še kakšna odeja ali spalna vreča, ročna svetilka, zimska oblačila, par rokavic in zimske obutve, voda, kakšen zavitek suhe hrane in vžigalice. Nikakor ne bo škodil avtomobilski polnilec za mobilni telefon, če vaš radijski sprejemnik premore funkcijo za sprejem prometnih obvestil, pa jo v zimskem času le vključite in se tako izognite dolgotrajnemu čakanju v gneči. Če že obstanete v gneči, motor zaženite le občasno in tako varčujte z gorivom.

Če je vaš štirikolesnik opremljen s pogonom na zadnja kolesa, ne bo škodil ’žakelj’ peska ali soli, ki ga vržete v prtljažnik. S tem boste obtežili zadnjo os in izboljšali oprijem zadnjih koles, pa še pesek vam bo prišel prav, če boste obtičali na spolzki podlagi.

Ne pozabite!
Pred vožnjo nikakor ne pozabite temeljito očistiti snega in ledu z vašega vozila (to vključuje tudi streho!). Zlasti pa pozimi upoštevajte varnostno razdaljo in vozne razmere. Če imate možnost, se ob prvem snegu zapeljite na prazno parkirišče in s pomočjo ročne zavor malce ’potrenirajte’ zakonitosti vožnje v zimskih razmerah. Pa varno vožnjo!

Kaj pa verige?

Resda večina lastnikov jeklenih konjičkov za varno vožnjo pozimi poskrbi tako, da namesti primerne zimske pnevmatike z ustreznim profilom, a ko zapade večja količina snega, to preprosto ni dovolj. Tedaj si lahko pomagamo le z verigami – če jih znamo namestiti.

Verige so primerne za vožnjo po cestah, na katerih je toliko snega, da vožnja brez njih ni varna. Primerne so tudi za lažje speljevanje v klanec, saj vozilo ne zdrsava. Vendar je treba biti pri vožnji z verigami pozoren na omejitve hitrosti, navedene so običajno na embalaži izdelka. Vožnja z verigami (čeprav s plastičnimi) po cestišču, ki je zgolj razmočeno, vam ne bo prinesla nič dobrega. Uničili boste verige, škodili cestišču, poleg tega pa tvegate 120 evrov globe. Če pri tem še ovirate promet, bi se lahko vaša denarnica stanjšala še za 400 evrov.

Vse bolj priljubljene so zadnje čase tekstilne verige (t. i. snežne nogavice). Nameščanje je preprostejše in tekstilne verige tudi ne uničujejo oziroma ne podrgnejo platišč. Zato so primerne tudi za vse, ki imajo alu platišča in se bojijo, da bi jim jih verige odrgnile.

Tekstilne verige delujejo na principu suhega trenja, tako da sneg sproti odpada z 'nogavice'. Včasih se težava lahko pojavi pri namestitvi na večje pnevmatike, ob vožnji po močno razmočenem cestišču in v kombinaciji z mrazom pa lahko nastane kot nekakšen ledeni oklep, tako da je potrebno nekaj sile pri snemanju. Načelno pa je nameščanje in snemanje tekstilnih verig veliko preprostejše od nameščanja in odstranjevanja klasičnih verig. Njihova prednost je tudi, da omogočajo boljše delovanje sistema za zaviranje ABS, sistema ESP proti zdrsavanju in sistemov ASC+T, ASR ...

Pri verigah, naj bodo klasične ali tekstilne, je v prvi vrsti zelo pomembno, da so ustrezne velikosti. Obstajajo takšne, ki se prilegajo različno velikim platiščem, tako da si, če imate doma več avtomobilov, ki jih pozimi ne uporabljate sočasno, omislite takšne. Sicer pa so med obilnim sneženjem obvezna oprema prav vsakega avtomobila. Pri nakupu verig ne bodite pozorni le na ceno – izberite takšne, ki se jih da čim bolj preprosto namestiti. Verige v avtomobilu vam ne bodo prav nič pomagale, če jih ne boste znali namestiti.

Na katera kolesa naj jih namestim?
Nekaterim se morda zdi logično, na katera kolesa namestiti verige, drugim, verjetno veliko ženskam (pa brez zamere!), pa morda ne. Skratka – verige običajno namestimo le na pogonska kolesa. Pri večini avtomobilov sta to sprednji dve kolesi, nekateri avtomobili (BMW, recimo) imajo pogon na zadnja kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom velikokrat verig sploh ne potrebujejo, saj je vožnja z vozili s štirikolesnim pogonom v snegu veliko bolj preprosta. Sicer pa morajo imeti vozila s štirikolesnim pogonom v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Namestitev klasičnih verig
Verige vedno natikamo, ko je vozilo na ravni podlagi. Najprej razgrnemo po tleh. Obroč, ki naj bi bil nameščen na zadnji strani kolesa, potegnemo za kolo in ga spojimo s pomočjo zaponke. Verige namestimo na tekalno površino z zgornje strani, ki ni v stiku s cestiščem. Napeljemo napenjalno verigo skozi mehanizem, zategnemo, povlečemo skozi poseben obroček na verigah in zapnemo, tako da je veriga dobro napeta na pnevmatiki.

Namestitev tekstilnih verig
Tekstilne verige boste najlažje namestili, če boste kolesa najprej obrnili skrajno v levo stran in nataknili 'nogavico' na tekalno površino na delu, ki ni v stiku s cestiščem – čim bolj enakomerno. Nato kolesa obrnite v desno smer in nataknite 'nogavice' še na drugi del pnevmatike. Avto prestavite rahlo naprej in nato prekrijte s tekstilno verigo še del pnevmatike, ki je bil prej v stiku s cestiščem. Preverite, ali je tekstilna veriga enakomerno nameščena po tekalni površini, ali je elastika 'nogavic' enakomerno razporejena in poteka enakomerno čez platišče.

Prvič naj ne bo v snegu
Če se boste nameščanja verig prvič lotili v obilici snega, obstaja velika verjetnost, da boste prej izgubili živce, kot pa obuli svojega jeklenega konjička. Vzemite si čas, še preden zapade sneg, in poskusite verige najprej namestiti 'na suho' doma v garaži ali na parkirišču pred blokom. Tako boste vedeli, na kaj morate biti pozorni pri nameščanju, in v primeru snega vam to ne bo predstavljalo pretiranega stresa.

Preverite, katere pnevmatike so se najbolje odrezale na testih!