Segment križancev je bogat, je pa predstavnikov nekoliko manj, ko v ozir vzamemo premijske znamke. Saj veste, tiste, ki svojo zajetnejšo ceno opravičujejo s kakovostno notranjostjo, prijetnimi materiali in bolj samosvojim izgledom. Pa tudi s tehnološko dovršenostjo, bogato bero asistenčnih sistemov in z velikim poudarkom na povezljivosti. Pravzaprav z velikim čutom za ugodje potnikov, kar je zelo pomembno in potrebno, kupci tega segmenta so namreč zahtevnejši.

Se pa zadovoljevanja kupcev proizvajalci tega segmenta lotevajo na različne načine. Večinoma vsi s precej dobro izdelanimi notranjostmi, nekateri z velikim poudarkom pri športnosti in drugi pri zagotavljanju udobja. Tudi prostornost je pri nekaterih izjemno pomembna in pri drugih v drugem ali tretjem planu, pri slednjem izstopa predvsem lexus UX, ki je znotraj od ostalih občutno manjši. Seveda smo zopet s pomočjo še šestih uredništev vse skupaj skrbno premerili in pretipali, se lotili voženj na cesti in na poligonu, rezultat dela pa si lahko preberete spodaj. Še prej pa kot vedno podrobna razlaga vseh meritev oziroma našega dela.

In kakšni so rezultati? Gremo lepo po vrsti!

5. mesto: lexus UX
odstotek doseženih točk: 63,8 %

Za znamko Lexus vedno govorimo, da je posebna in da fino seka iz ustaljenih okvirov, ki jih pri nas zelo uspešno narekujejo evropski predstavniki. Zato je UX nižji in manj pravi križanec v primerjavi z ostalimi, kar se pozna med vožnjo, kjer je nagibanja veliko manj in avto deluje čvrsto, vseeno pa karakterno nikoli ni posebej športen. Že zaradi krmiljenja, ki je včasih prepočasno in preveč umetno, da bi sploh vabilo k dinamiki. UX je poseben tudi glede motornega sklopa, saj je na tem testu edini hibrid, kar pomeni, da je v mestih povsem tih in velikokrat celo bolj varčen od dizelskih tekmecev, včasih, ampak res včasih pa je zaradi neskončnostopenjskega menjalnika tudi bolj glasen od ostalih, kar je za koga tečno, pa čeprav je kakšnih 99 odstotkov časa prav zaradi njega motor praktično neslišen.

Poseben je tudi s svojo notranjostjo, ki tudi ni po klasičnih evropskih merilih, zato najprej deluje dokaj borno, ampak materiali sploh niso slabi, izdelava pa je bulletproof. Odporna na krogle. Res odlično izdelano, če imamo v mislih materiale, ampak s hecno ergonomijo, ker so stikala malo pometana po levi in desni, drsna ploščica za upravljanje je precej neuporabna in tudi vmesnik zaslona ni ravno za vzor. Zadaj je sedalni del prekratek celo za Anžeta in njegovih 168 cm, predvsem pa se vse skupaj zdi bolj utesnjeno že zaradi manjših stekel na bokih, kar je pokazal tudi merilni trak. Nad glavo našega Iztoka sta ostala le dva centimetra prostora, pa čeprav ne spada med višje ljudi, niti pri kolenih ni bilo razkošno. Nasploh je UX znotraj občutno manjši od tekmecev in prtljažnik je med petimi tokrat daleč najmanj prostoren in uporaben.

Res je pravi posebnež, ampak v tem razredu je to še toliko bolj zaželeno in UX kot celota deluje zelo zanimivo. Med vožnjo se počutiš fino, avto je lepo vodljiv in predvsem ne deluje okorno, kar bo ženskam med parkiranjem zelo všeč. Obenem pa je tudi pri merjenju porabe dokazal, da je takšen hibridni sklop vrhunski in zelo varčen, saj je bil celo na dinamičnem odseku bolj varčen od večine. V mestu mu pa sploh nihče ni prišel blizu. A upoštevajte še najdražje zavarovanje v tokratni druščini in druge najdražje servise, seveda pa tudi drugo najugodnejšo nakupno ceno. Poleg volva XC40, ki je cenejši le za nekaj stotakov, je UX od ostalih precej ugodnejši, zato stroškovno precej v redu.

+ kakovostni materiali, samosvoja oblika zunaj in znotraj
- malo prostora, nerodna razporeditev stikal

4. mesto: mercedes-benz GLA
odstotek doseženih točk: 64,7 %

Na prvi pogled se zdi notranjost takšnega GLA vrhunska in izjemno prijetna. Oblikovanje je udarno in hitro 'skoči' v oči, materiali se na prvo žogo zdijo odlični, barvno je notranjost zanimiva, vse deluje suvereno, dokler ne začneš gledati in predvsem tipati malce podrobneje. Potem se hitro izkaže, da materiali povsod niso odlični in da marsikje elementi tudi škripajo, ko se jih dotakne roka. V mislih imam vratne kljuke ali pa ročaje, kamor potniki pogosto med vožnjo postavijo roko ali se naslonijo s kolenom. Konec koncev tudi okvir zaslona rad malo zajamra, če se ga roka oprime malce manj nežno. Če vas to ne moti, se okolje zdi precej prijetno, saj se v GLA sedi odlično, volan lepo sede v roke, ergonomija pa je super. Seveda je vmesnik slabši kot pri X1 ali Q3 in manj logičen, ampak vedno znova smo med testom ugotovili, da nas vleče sem noter. Pa čeprav je tale kabina tudi manj odprta in prostorna po občutku, pri Q3 veliko bolj diha.

Tudi vozniško se GLA zdi super kompromis udobja in športnosti, čeprav je v tem segmentu ta izraz dokaj neprimeren. Krmiljenje je dobro in ravno prav obteženo, servo je malce 'zamujal' le pri slalomu, na cesti pa nikoli; preglednost je tudi v redu, okolje in uporabnost voznikovega delovnega prostora sta solidna. Med sedežema zadnje klopi je veliko prostora, prav tako nad glavo in pred koleni, je pa sedalni del nekoliko krajši, kar bo motilo predvsem višje potnike. Če lahko, izberite motor z oznako 250, ker je res dober in ima zraven super menjalnik, 8-stopenjski z dvojno sklopko. Pri 200 sta motor in menjalnik slabša. Pri testnem modelu je vsaj po občutku malo bolj utesnjeno zaradi črnega stropa, ker je prostora sicer dovolj, celo prtljažnik je spodoben.

Strošek zavarovanja je v tokratni skupini tekmecev najnižji, so pa v petletnem obdobju najdražji servisi, 2.215 EUR vas bodo stali do 100.000 prevoženih kilometrov, zato je skupni strošek servisov in zavarovanja nekje v sredini, če ga primerjam z ostalimi. Nekaterim se zdi GLA zunaj malo neskladen: spredaj je privlačen in zadaj tudi, ko ga pogledate z boka, pa deluje, kot bi ga nekdo stisnil in bi sicer moral biti kakšnega pol metra daljši. Še sreča, da je izgled subjektivna stvar!

+ atraktiven notranji izgled, prostorna zadnja klop, podvozje
- škripajoča notranjost, dragi servisi

3. mesto: BMW X1
odstotek doseženih točk: 67,1 %

BMW X1 je v določenih pogledih pravo nasprotje svojemu najbližjemu tekmecu, Audiju Q3, pri kakšni lastnosti pa sta si precej podobna. Na primer v dejstvu, da pri osnovni opremi oba ponujata še zastarele halogenske žarnice. Največja razlika med obema oziroma v primerjavi z vsemi ostalimi je športna nastrojenost modela X1. Se zdi, da je to še eden od parametrov, kjer je BMW včasih izstopal nekoliko bolj in glede na to, da je X1 kot model že star, dinamika vseeno ostaja. Če je potrebna ali ne, presodite sami, drži, da se je na poligonu in pri dinamičnem delu testne vožnje resnično izkazal in bil vedno vrhunski, a tako nastavljeno podvozje s seboj prinese tudi slabosti oziroma recimo raje kompromise. X1 je od vseh občutno trši, k temu pripomoreta še precej trda sprednja sedeža, zato se zdi za klasičnega uporabnika celo pretrd. Verjamemo, da sta v takšnem segmentu precej bolj pomembna lahkotnost in udobje, zato čvrstega podvozja tokrat niti ne jemljemo kot dodatni bonus.

Lažje dodatne točke namenjamo precej zastareli notranjosti. Zastareli v smislu analognih merilnikov in zastarele ob primerjavi z najnovejšimi predstavniki te znamke. Materiali so namreč kljub temu vrhunski in boljši od tistih pri vseh tokratnih tekmecih, ergonomija je 'polikana' vrhunsko in vse pomembne funkcije imajo fizična stikala, vse skupaj je skoraj popolno. In prav takšen je tudi menjalnik, samodejni, jasno, boljši od vseh ostalih v tokratni primerjavi. Ne veliko, ker so vsi odlični, je pa. In dvolitrski bencinski motor je tudi vrhunski, čeprav porabi veliko, precej več, kot pravijo njihovi podatki, zato je na merjenju porabe tudi dobil manj točk.

Precejšnje pohvale je lahko X1 deležen še pri uporabnosti. Odlagališč je precej, čeprav so ponekod drugod bolj uporabna, prostora je veliko, prtljažnik je denimo pogoltnil največ prtljage in potniki zadaj boste sedeli udobno. Če malce zamižimo na eno oko in pozabimo, da sta tudi sedeža zadaj pretrda. Prostora je namreč dovolj, preglednost vstran je zadaj dobra, nobene pripombe. BMW ima tudi zelo ugoden paket servisiranja, ki ga mora kupec sicer izbrati in plačati vnaprej, a so potem servisi za obdobje petih let oziroma do 100.000 prevoženih kilometrov občutno cenejši kot drugod. Manj kot polovico tistih pri Lexusu stanejo.

+ vrhunski materiali, prijeten motor, odlična lega
- poraba goriva, pretrdo vzmetenje

2. mesto: audi Q3
odstotek doseženih točk: 70,2 %

Audi je v Sloveniji zelo zaželena znamka in zelo uspešna je seveda tudi njihova serija Q. Za Q3, ki tekmuje tokrat, smo se spomnili reka ’tiha voda bregove dere’. Ta v bistvu velja kar za večino audijev, ki oblikovno precej zadržano in ne posebej agresivno zrejo v svet. Tukaj mislimo na njihove klasične modele, čeprav je s prenovo tudi Q3 dobil malce bolj atraktivno sprednjo masko. Tudi znotraj oblikovanje ne razburja, vse je tako zelo pospravljeno, da je za koga že dolgočasno, drugi pa ravno to obožujejo. V nobenem primeru ne moremo trditi, da ergonomija ni izjemna, saj je prav vse na svojem mestu. Ko pozabimo na čustva, vse štima v nulo, kot radi rečemo, in ravno to krasi Q3. Je med bolj prostornimi v tem segmentu in tukaj mislimo na prostornost, ki smo jo izmerili z metrom, pa tudi na občutek znotraj. Vse skupaj je zračno in prijetno, zadaj se sedi dobro, tudi prostora nad glavo in pri kolenih je zelo veliko, ergonomija in razporeditev odlagališč sta super, vse tip-top. V bistvu je edina stvar, ki malo moti, odročen gumb za nastavljanje glasnosti, ampak ima voznik itak še enega na volanu in je tisti bolj za sovoznika, da utiša ali pa preglasi otroke. Pri ostalem znotraj smo brez pripomb. Še prtljažnik je krasen in velik, pa klop se vzdolžno pomika, zato je tukaj dobil praktično najboljše ocene.

Tudi s tokratnimi predstavniki smo se lotili dinamičnega slaloma, čeprav je dinamika v tem segmentu najbrž nekje ob zadnjem mestu na seznamu želja in potreb. Če je bil tam srednje zanimiv in za odtenek premehak, je dinamična vožnja po cesti pokazala, da je čisto spodoben. Ni med bolj športno nastrojenimi, vseeno pa se odkupi z zelo predvidljivim in poznanim občutkom na volanu. Pa s komunikativnim krmiljenjem, zaradi katerega je lastnik lahko tudi malce bolj drzen, pa bo še vedno imel dober občutek. Seveda pa bo Q3 raje videl, da se z njim peljete umirjeno, takrat bo sploh dober. Udoben in verjetno celo najbolj nenaporen med vsemi na testu. Tudi mali turbobencinski motor je dovolj dober, ga pa priporočamo v kombinaciji z robotiziranim menjalnikom, da bo vožnja še dosti bolj prijetna. Ko smo računali strošek servisiranja, je bil do 90.000 kilometrov prav Q3 najcenejši, vendar ga pri naslednjem servisu pri 120.000 kilometrih potem čaka 900 evrov vreden servis. Ko smo upoštevali aritmetično sredino in do 100.000 kilometrov upoštevali še nekaj tega zneska, je vseeno zaključil kot drugi najugodnejši.

+ zelo veliko prostora, odlična ergonomija
- umirjen izgled, povprečne vozne lastnosti

1. mesto: volvo XC40
odstotek doseženih točk: 74,1 %

Pa smo prišli do zmagovalca tokratnega testa PRIMA. Volvo XC40 morda ni avtomobil, na katerega v tem segmentu pogleda vsak potencialni kupec, a bi lahko bil, saj je skupek odličnosti, ki ji skorajda ni para. Za začetek s svojo obliko, ki se zdi bolj atraktivna od vseh ostalih. Najbolj poseben in moderen je, barva je tokrat pri izgledu tudi odigrala nekaj vloge, pač, prijeten in prepoznaven volvo je. Enako lahko rečem za notranjost, ki je prijetna in prečiščena, njen glavni element pa je ogromen zaslon, ki nam je tudi precej všeč. Nam pa ni všeč piano plastika okoli njega, ker je hitro umazana in potem deluje skoraj ceneno. Premijski avti navadno znajo tole rešiti tudi drugače oziroma bolje, je pa res to dejansko edina stvar, ki nas je znotraj zmotila. Da vmesnik zahteva nekaj privajanja, niti ni pomembno, ker boste po enem tednu lastništva obvladali že vse, dobro se sedi spredaj, zadaj se pa vidi, da je bolj za otroke, ker so nasloni pokončni in sedala kratka. Pokončne linije in velika stekla pomenijo, da je kabina zračna in svetla, zato pri uporabnosti nimamo večjih pripomb. Pravzaprav ga lahko celo pohvalimo pri prtljažniku, ki po litrih ni največji, se je pa s pravilno obliko izkazal in pogoltnil ogromno kovčkov. Torej je zelo uporaben.

Vozniško je XC40 tudi dober, čeprav nas malo motita dve stvari. Krmiljenje je preveč lahkotno in zato premalo komunikativno. Večino časa to sploh ni pomembno, ker pri normalni vožnji udobje in lahkotnost postavljamo pred komunikativnost, smo si pa občasno zaželeli malo več upora na volanu. In menjalnik se zdi nepotrebno hecen, ker je ročico treba potisniti za vsak korak posebej, torej iz drive najprej v neutral in potem še enkrat vzvratno. Ampak se tudi tega hitro navadiš in potem ugotoviš, da je XC40 vozniško zelo nenaporen in še kako prijeten. Pomirja.

Pohvaliti velja še dve stvari, XC40 je že serijsko konkretno založen z varnostnimi sistemi. Če je pri nemškem trojčku njihova številčnost močno pogojena z dodatno opremo in Lexus UX precej hitro asistenčne sisteme dobiva s paketi opreme, je XC40 lepo založen z njimi še pri vstopnih paketih opreme. Pravzaprav sta edina potencialna minusa le še pri zavarovanju in stroških servisov, sešteto oboje skupaj in je XC40 skoraj najdražji. K sreči to nadoknadi z najugodnejšo nakupno ceno.

+ zanimiv izgled, ugodna cena, prostornost
- preveč lahkotno krmiljenje, obroba osrednjega zaslona