Nič več ne bo tako, kot je bilo? Evropa pripravlja spremembe za avtomobile

Avtomobilska industrija v Evropi doživlja velike spremembe. Evropska unija želi zmanjšati onesnaževanje, izboljšati varnost na cestah in spodbuditi razvoj vozil z manj izpusti. Toda prehod na čistejšo mobilnost ni tako preprost, kot se je sprva zdelo.

V zadnjem obdobju se zato spreminjajo tudi načrti glede prihodnosti avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Evropska komisija je decembra 2025 predstavila sveženj ukrepov za avtomobilsko industrijo, ki med drugim predvideva večjo prožnost pri doseganju okoljskih ciljev.

Pomembno je razlikovati med že sprejetimi predpisi in predlogi, o katerih evropske ustanove še odločajo. Prav slednji so v zadnjih dneh znova razburkali avtomobilsko industrijo.

Največ pozornosti vzbuja načrt Evropske unije, da bi od leta 2035 močno omejila prodajo novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Po trenutno veljavni zakonodaji naj bi morali novi avtomobili in dostavna vozila od tega leta dosegati stoodstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida glede na določeno izhodiščno vrednost.

Toda načrti se spreminjajo. Evropska komisija je decembra 2025 predlagala omilitev pravil. Po njenem predlogu bi morali proizvajalci doseči devetdesetodstotno zmanjšanje izpustov iz izpušne cevi, preostalih deset odstotkov pa bi lahko nadomestili z uporabo jekla z nizkim ogljičnim odtisom, sintetičnih goriv in biogoriv.

To bi pomenilo, da bi lahko tudi po letu 2035 določeno vlogo ohranili priključni hibridi, blagi hibridi, vozila s podaljševalnikom dosega in nekateri avtomobili z običajnimi motorji.

Toda predlog še ni dokončno sprejet. Kot poroča Reuters, je odbor Evropskega parlamenta za okolje 4. novembra 2026 podprl še nekoliko drugačno omilitev. Predlagal je oseminsedemdeset? Ne – predlagana stopnja zmanjšanja znaša 87,5 odstotka, dodatnih 7,5 odstotka pa bi proizvajalci lahko dosegli z uporabo jekla z nizkim ogljičnim odtisom, izdelanega v Evropski uniji. O predlogu bo Evropski parlament odločal še na decembrskem plenarnem zasedanju, nato pa bodo sledila pogajanja z državami članicami.

Za voznike to pomeni predvsem eno: prihodnost avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji še ni dokončno določena.

Druga pomembna sprememba je novi okoljski standard Euro 7, ki bo začel veljati postopoma. Prve zahteve bodo morale izpolnjevati nove vrste osebnih avtomobilov od 29. novembra 2026, za vse na novo registrirane osebne avtomobile pa bo veljal od 29. novembra 2027.

Kot pojasnjuje nemški avtomobilski klub ADAC, nova pravila ne prinašajo zgolj sprememb pri izpustih iz motorjev. Pomemben del standarda so tudi delci, ki nastajajo zaradi obrabe zavor in pnevmatik.

To je pomembna novost, saj onesnaževanje ne nastaja samo skozi izpušno cev. Delci se sproščajo tudi pri zaviranju in med stikom pnevmatik s cestiščem. Nova pravila bodo zato postopoma zajela tudi te vire onesnaževanja.

Pri osebnih avtomobilih se sicer mejne vrednosti številnih škodljivih snovi v primerjavi s standardom Euro 6 ne spreminjajo bistveno. Zaostrujejo pa se nekatere zahteve glede merjenja delcev in trajnosti posameznih sistemov.

Euro 7 prinaša novost tudi za električne avtomobile in priključne hibride. Prvič bodo namreč določene zahteve glede ohranjanja zmogljivosti njihovih pogonskih baterij.

Po pravilih, ki jih povzema ADAC, bo morala baterija po petih letih uporabe oziroma prevoženih 100.000 kilometrih ohraniti najmanj 80 odstotkov prvotne zmogljivosti. Po osmih letih oziroma 160.000 kilometrih pa najmanj 72 odstotkov.

To je pomembno predvsem za kupce rabljenih električnih avtomobilov, saj je stanje baterije eden ključnih dejavnikov pri presoji vrednosti vozila.

Nova pravila tako prinašajo večji poudarek na trajnosti električnih avtomobilov, ne zgolj na njihovi učinkovitosti in dosegu.

Spremembe pa niso povezane samo z okoljem. Evropska unija je letos uvedla tudi dodatne zahteve glede varnosti novih avtomobilov.

Od 7. julija 2026 morajo biti vsi novi osebni avtomobili in dostavna vozila, ki se na novo prodajajo oziroma registrirajo v Evropski uniji, opremljeni z dodatnimi varnostnimi sistemi.

Med njimi so:

- Napredni sistem za samodejno zaviranje v sili, ki zaznava tudi pešce in kolesarje.

- Napredni sistem za opozarjanje na voznikovo nepozornost in motnje zbranosti.

- Izboljšan pregled nad dogajanjem pred vozilom.

- Dodatni preskusi obrabljenih pnevmatik.

- Večja površina varnostnega stekla za boljšo zaščito pešcev ob trčenju.

Evropska komisija pojasnjuje, da so bile zahteve uvedene postopoma, saj so morali proizvajalci razviti in prilagoditi nove varnostne tehnologije.

Za voznike to pomeni, da bodo novi avtomobili še bolje opremljeni za preprečevanje nesreč. Pomembno pa je poudariti, da nova zahteva ne pomeni obvezne naknadne vgradnje teh sistemov v avtomobile, ki so že v uporabi.

To je vprašanje, ki bo verjetno najbolj zanimalo kupce. Proizvajalci bodo morali v nove avtomobile vgrajevati dodatno varnostno opremo, prilagajati motorje in izpolnjevati zahtevnejše okoljske standarde. Vse to lahko vpliva na stroške razvoja in proizvodnje.

Evropska komisija želi z novim svežnjem ukrepov hkrati pomagati avtomobilski industriji. Med predlogi je tudi spodbujanje proizvodnje manjših in cenovno dostopnejših električnih avtomobilov v Evropi.

Za zdaj pa ni mogoče zanesljivo napovedati, koliko se bodo zaradi novih pravil spremenile končne cene vozil. Te bodo odvisne tudi od proizvodnih stroškov, konkurence, povpraševanja in razvoja baterijske tehnologije.

Kaj vse to pomeni za lastnike avtomobilov v Sloveniji?

Najpomembnejše sporočilo za voznike je, da zaradi novih evropskih pravil ni razloga za preplah. Če imate doma bencinski ali dizelski avtomobil, ga boste lahko še naprej uporabljali. Evropska pravila ne določajo, da bi morali lastniki obstoječa vozila do leta 2035 zamenjati za električna.

Tudi po letu 2035 ne gre za prepoved uporabe vseh avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Trenutna zakonodaja se nanaša predvsem na prodajo novih vozil, predlagane spremembe pa bi lahko omogočile nadaljnjo prodajo nekaterih novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.

Za tiste, ki nameravajo kupiti avtomobil, je zato smiselno spremljati predvsem dokončno odločitev evropskih ustanov glede pravil za leto 2035. Pri nakupu pa je treba upoštevati tudi stroške vzdrževanja, porabo, predvideno življenjsko dobo vozila in način uporabe.

Avtomobilski svet se nedvomno spreminja, vendar bencinski in dizelski motorji še niso rekli zadnje besede. V prihodnjih mesecih bo jasno, kako daleč bo Evropska unija pripravljena iti pri spremembah svojih prvotnih načrtov.

Viri: European Commission, Reuters, ADAC