Vozila na električni pogon predstavljajo zanemarljiv delež voznega parka v Sloveniji - trenutno jih je registriranih okoli 400 -, pa tudi v najbolj razvitih državah je njihov delež še vedno relativno majhen. Tako je na Norveškem, ki je v Evropi naredila največ za spodbudo trga električnih vozil, njihov delež le 10-odstoten, je povedal Primož Lemež iz podjetja sRally, organizatorja dvodnevnega simpozija eMobility, v sklopu katerega je potekala okrogla miza.
Kljub temu je pomemben znak naraščajočega zavedanja, da vozila na notranje izgorevanje ne predstavljajo prihodnosti, dejstvo, da se o električnih vozilih v zadnjih letih vse več govori. "Veliko preveč glede na samo prodajo... To pomeni, da ljudje razumejo, da je to ena od poti tehnološkega razvoja," je na dogodku v Cankarjevem domu povedal Lemež.
Glavna ovira za večjo prodajo tako po mnenju Lemeža in ostalih gostov ostaja cena: "Dokler ne bo cena električnih vozil nižja od vozil z motorjem na notranje izgorevanje bo težko narediti večji premik na tem področju."
Ovire so tudi tehnološke, saj trenutne baterije še vedno ne dovoljujejo primerljivega dosega kot jih imajo vozila na notranje izgorevanje, četudi to besedah nekaterih udeležencev niti ne predstavlja tako velikega problema, saj je večina poti takšnih, ki jih električna vozila zmorejo brez potrebe po vmesnem polnjenju.
Nezanemarljiv bo tudi sociološki vidik prehoda iz motorjev na notranje izgorevanje, kje se po besedah poslovnega svetovalca na tem področju Marka Logonderja lahko s prehodom na električna vozila zgodijo širše spremembe. Tako je navedel izračune sindikata v avtomobilskem koncernu Daimler, da bi lahko prehod na električne pogone, ki so precej bolj preprosti za izgradnjo in vzdrževanje, pomenila izgubo tudi do 90 odstotkov delovnih mest v koncernu.
Čeprav se evropski proizvajalci avtomobilov vse bolj zavedajo pomena prehoda na alternativne pogone, pa tako klasični pogoni na notranje izgorevanje ostajajo v ospredju zaradi številnih razlogov. Lemež je navedel projekcije koncerna Volkswagen, ki kažejo, da bo delež električnih vozil v njegovi proizvodnji narasel na okoli četrtino do leta 2025.
Po besedah ekonomista Jožeta Mencingerja pri tem ni zanemarljiv niti vpliv naftnega lobija. Za bivšega gospodarskega ministra je zato ključen čas, saj se po njegovem tako obsežen prehod na novo tehnologijo kot bi bil prehod iz motorjev na notranje izgorevanje na alternativne oblike pogona zaradi vseh vidikov ne more zgoditi čez noč.
Nemški veleposlanik v Sloveniji Klaus Peter Riedel meni, da bi lahko pri spodbujanju prehoda na električna vozila pomembno vlogo odigrali novi industrijski igralci, uspehi katerih bi potem spodbudil tudi obstoječe proizvajalce, da so spremembe neizogibne. Kot primer takšnega je na dogodku bil večkrat omenjen ameriško tehnološko podjetje Tesla.
Za Slovenijo ni zanemarljivo dejstvo, da je relativno velik delež gospodarstva vezan na avtomobilsko industrijo, predvsem tisto klasično, kjer je v ospredju motor na notranje izgorevanje, pa opozarja Lemež. Tudi zato meni, da bo prehod na električna vozila pri nas zelo postopen in bo v prvi vrsti temeljil na priključnih hibridih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV