Pozor, to je lahko tudi smrtno nevarno!

Predstavljajte si na primer, da morate v nekaj sekundah narediti vse tole:
- prepričati se v stranskem ogledalu, če morda desno od vas, na kolesarski stezi, ne pelje kolesar, ki vam bo presekal pot, ko boste v križišču zavili desno;
- vklop desnega smernika;
- preveriti, da na semaforju še gori zelena luč;
- zmanjševanje hitrosti s pritiskom na pedal za zaviranje;
- prepričati se, da je prehod za pešce prazen;
- pritisk na sklopko;
- menjava prestavne ročice;
- vrtenje volana;
- pritisk na pedal za plin;
- opazovanje avtomobila pred seboj.

V manj kot treh sekundah torej opravite vsaj osem do deset opravil, ki so bistvena za to, da ostane karoserija avtomobila cela in da pešci, kolesarji in drugi vozniki ostanejo nepoškodovani. Smo vas prepričali, da je vožnja avtomobila dovolj zahtevna, da je ni treba jemati z levo roko? Mnogi se tega ne zavedajo in med vožnjo opravljajo še nešteto drugih opravil, ki lahko resno ogrožajo varnost vseh udeležencev v prometu. Tudi najboljšim voznikom se kdaj pripeti kakšna izmed pogostih napak med vožnjo.

Kljub temu, da večino časa med vožnjo peljete naprej in tudi gledate v tej smeri, pa je pravilna nastavitev stranskih in vzvratnih ogledal ključna. Pomembno je, da lahko v njih vsak trenutek vidite celotno dogajanje za vami ali ob strani, ne da bi za to morali obračati vrat in po nepotrebnem izgubljali preveč časa, ko ne gledate naprej. Stranska ogledala naj bodo nastavljena tako, da v njih ne vidite zadnjih vrat svojega avtomobila. Z dovolj dobro nastavljenim vzvratnim ogledalom boste tako pokrili tudi tako imenovani slepi kot.

Napačen položaj sedeža in telesa

Med mladimi je zadnje čase zelo „frajersko“ imeti sedež, nastavljen predaleč nazaj in v precej ležečem položaju. Voznik se nato po možnosti še nagne proti sredini avtomobila, na mesto, ki je namenjeno naslonu komolca. Z eno roko na volanu in drugo na prestavni ročici vidimo precej vihravih voznikov, ki s takim načinom vožnje dajejo vtis, da so glavni v mestu. No, večini se zdijo glavni tepci v mestu. Kakor koli, sedež mora biti nastavljen tako, da lahko voznik doseže volan z rahlo upognjenimi rokami in da pohodi sklopko, ne pa bi za to moral dvigniti boke s sedeža. Prav tako je treba volan držati z obema rokama na poziciji, ki označuje uro „deset do dveh“. Pozor, nepravilen položaj sedeža je tudi tisti, ko je voznik preblizu volana, kar večkrat opazimo pri prestrašenih voznikih.

Počasna vožnja po prehitevalnem pasu

Razumemo, da se vsak voznik v avtomobilu rad počuti varnega in ne utesnejenega, a zaradi drugih udeležencev v prometu je nujno, da vsak voznik vozi po voznem pasu, ki ga predvideva zakon. Vse preveč voznikov, ki jim menjavanje voznih pasov povzroča nemalo težav, enostavno vztraja na voznem pasu, kjer se dobro počutijo, pa četudi je to prehitevalni pas. Ponavadi takšno vožnjo spremlja še misel, da je maksimalnih 130 km/h dovolj in da tega voznika tako ali tako nihče ne sme prehiteti. Prehitevalni pas je namenjen zgolj in samo prehitevanju in ne nadaljnji vožnji, če je desni vozni pas prost oz. na njem ni počasnejših vozil v bližini. Ne glede na hitrost, ki jo v tistem trenutku dosegate. S pravilno uporabo in menjavo voznih pasov lahko znatno pripomoremo k varnosti na cesti, saj bo s tem prihranjeno veliko slabe volje in agresivnosti drugih voznikov.

Napačna uporaba smernih kazalcev

Na cestah nemalokrat opazimo voznike, ki enostavno ali pozabijo vklopiti smerni kazalec ali pa ga nato pozabijo izklopiti. Verjetno imajo težave kar z obojim hkrati. Smerni kazalci se na avtocesti vklopijo pri menjavi pasov, torej tudi pri prehitevanju, v križiščih pa, ko zavijamo levo oziroma desno. Gre za dejanje, ki drugim udeležencem daje vedeti, kakšna bo naša naslednja reakcija in da lahko to reakcijo predvidijo med svojo vožnjo. Ko se torej ure in ure vozite po istem voznem pasu, izklopite za božjo voljo že tisti smernik, ki vam utripa zadnjih deset minut. Kaj vas nič ne moti glasno cikcakanje na armaturni plošči?!

Uporaba napačne vrste luči

V različnih vremenskih razmerah se uporabljajo različne vrste luči. Tako se meglenke uporabljajo izključno v megli in ne kar vsevprek, zgolj zato, da avtomobil izgleda podoben tistim iz reli tekmovanj. Tudi dolge luči se uporabljajo med vožnjo le zato, da si osvetlimo cesto nekaj sto metrov naprej, kadar nam nasproti ne prihaja nobeno vozilo. To velja še posebej za avtocesto, kjer ograja med nasproti vozečima voznima pasovoma ne zastira svetlobnega snopa dolgih loči avtomobilom na drugi strani ceste. Dolge luči voznike hitro zaslepijo in so lahko pogost vzrok za nesrečo.

Stres in preobremenjenost v službi lahko prenesete tudi na cesto. Če pa se na pot odpravljate še v večernih urah, vam lahko pozornost hitro pade ali pa za volanom celo zaspite. Podobno velja za alkohol, ki je eden glavnih vzrokov za morijo na cestah. Posledice so lahko tragične, še posebej na avtocestah, kjer dosegamo visoke hitrosti in je časa za reakcijo še precej manj kot na primer v naseljih.

Uporaba mobilnih telefonov

Tiskovna agencija Reuters poroča, da so ameriški znanstveniki ugotovili, da voznika precej bolj moti mobilni telefon kot pa klepetulja na sovoznikovem sedežu. To velja tudi za prostoročne naprave, ki sicer omogočajo upravljanje z avtomobilom z obema rokama, a še vedno zelo motijo koncentracijo voznika. Reakcijski čas voznika se zelo poslabša, približal naj bi se celo reakciji starejših voznikov. Vozniki z mobilnim telefonom v rokah naj bi bili enako nevarni kot vinjeni vozniki. Namesto mobilnega telefona vzemite raje pamet v roke.