Zračni promet je pomemben izvor emisij ogljikovega dioksida, ptičja formacija letal pa bi lahko precej zmanjšala onesnaževanje letalskega prometa. Čeprav nove flote letal prinašajo zmanjšanje izpustov na potniški kilometer, stopnja rasti v številu letov in trend domala izničita ves tehnološki napredek na področju porabe goriva.

Evropski letalski velikan Airbus je v luči tega naznanil, da je tehnologija zrela za to, da tudi potniška letala začnejo leteti kot vojaška, torej za ''ritjo'' oz. v zavetrju drug  drugemu. Gre za formacijo, ki smo jo posnemali iz narave, točneje od večjih ptic, ki jeseni zapuščajo severne kraje in se odpravljajo prezimit na jug.

Ti ptiči letijo v jatah v obliki črke V, ki jim pomaga prebroditi naporno in dolgo potovanje na višini. Razlog, da letijo v taki formaciji, je, da lahko jata – kar je tudi znanstveno dokazano – v takšni formaciji leti 71 odstotkov dlje, kot bi ptica lahko letela sama. Namreč ptica, ki je pred drugo ptico, z zamahom kril zanjo ustvari kvišku usmerjen zračni tok. Ko se ptica, ki je na čelu formacije, utrudi, se umakne na začelje, njen položaj pa prevzame druga ptica, medtem ko ptice na repu spodbujajo tiste spredaj. Podobno taktiko z zavetrjem ubirajo profesionalni kolesarji oz. ekipe, ki s tem (povečini) svojemu kapetanu omogočajo, da do ključnega dela etape privarčuje čim več moči. Če ptica zapusti formacijo, takoj zazna večji zračni upor in se vrne v sestav. V primeru, da katera upeha ali zboli, jo par preostalih ptic pospremi k tlom ter ji po potrebi pomaga in jo varuje. Z njo ptici ostaneta, dokler ta ne okreva oz. pogine, potem pa se pridružita drugi floti ali sestavita svojo, da bi ujela svoje.

Airbusov Fello'fly projekt je poskus, da bi poustvarili tovrstno ptičjo formacijo s potniškimi letali. V roku pol leta bo par Airbusovih letal A350 formiral V formacijo, da bi dokazal njeno učinkovitost pri zmanjšanju porabe goriva. ''Že dolgo nam je poznana učinkovitost ptičje formacije,'' razlaga Sandra Bour Schaeffer, izvršna direktorica pri Airbusu UpNext. ''To ne bo vplivalo na udobje potnikov. V tem vidimo velik potencial.'' Formacijsko letenje bo zahtevalo natančno koordinacijo letalskih poti in satelitsko lociranje, da bodo letala dovolj narazen. Teoretično sicer ni omejitev glede števila letal, ki bi lahko oblikovala V formacijo. S tem projektom želi Airbus zmanjšati porabo goriva za 10 odstotkov – z vsako tono prihranjenega goriva se v ozračje spusti tri tone ogljikovega dioksida manj.

''Varnost je skrb številka ena,'' zagotavlja Airbusov demonstrator Nick Macdonald. ''Razvijamo potrebne funkcije, ki bodo asistirale pilotom, da bodo ostali na varnem položaju za vodilnim letalom med letom na dolgi progi.'' Leta 2021 bo Airbus na čezatlantski poti izvedel svoj prvi let v paru, ko bo drugo letalo za prvim letelo 3,2 kilometra proč.