Predstavljajte si tole: obraz Ane de Armas, pravzaprav kar celo glavo, ki stoji na telesu Švarcija, ko je bil mlajši in nabit kot vol, noge pa vzemimo, pa ja, spet lahko od Ane. Nerodna kombinacija, a ne, čeprav so posamezni elementi vredni navdušenja. Sploh Švarcijev ’sixpack’! Nekako tako se počutim ob novem BMWju iX. Kot celota mi je za pogledati precej ’ajs’, ko gledam posamezne elemente, na primer luči, ali pa kljuke in stekla brez okvirjev, mi je pa totalno všeč. OK, maska mi ni niti takrat, ko gledam samo v tisto plastiko. Verjamem pa, da je marsikomu za pogledati bolj všeč, in okoli tega posebej niti nima smisla izgubljati besed.

Sem zapisal že pri predstavitvi, da je iX duhovni naslednik modela i3. Bistveno večji, seveda, kot kakšen Goljat, tole je po dimenzijah nekako ekvivalent modelu X5, ampak je tako kot i3 povsem električen, prav tako ga je veliko iz karbona in prav tako je znotraj totalno in fantastično futurističen. Mestoma tudi nepotrebno kičast. No, vsaj na delu za potnike, prtljažnik s 500 litri ob teh dimenzijah prav ogromen ni, kar me čudi, saj je celoten avto izdelan na novi platformi in povsem na novo, zato mi ne gre skupaj, da ne najdejo potem še zadaj več prostora. Očitno dobro vedo, da bodoči kupci v njem itak ne bodo prevažali omar in je njegova prostornost v tem pogledu postranskega pomena. Koga pa vseeno zna prostorska omejenost zmotiti.

Pokrova spredaj sploh ne morete odpreti, spodaj je eden od dveh elektromotorjev, ampak ga nikoli ne boste videli, razen morda na servisu. Samo sprednji znak se odpre, da lahko dotočite tekočino za stekla, kar je po svoje spet nenavadno, večinoma imajo podobna električna vozila spredaj še majhen prtljažnik za shranjevanje polnilnih kablov, ’frunk’ mu rečejo naši angleško govoreči kolegi. Mimogrede, sprednja maska je zaprta, ker elektromotor ne potrebuje toliko hlajenja, vzorec na njej pa je precej nenavaden. Kot tudi njena velikost, ampak zdaj se spet lotevam videza. Pa ko sem s pisanjem ravno pri sprednjem delu, laserske luči so eden od vsaj dveh elementov, nad katerim sem totalno navdušen.

Če sem pri zunanjem videzu precej zadržan, si znotraj upam dati nekaj več duška. Kamor koli boste pogledali, je vse izjemno. Vključno s ’700-kotnim’ volanom, ki je v takšni obliki čisto nepotreben, ampak je videti zanimiv. Mimogrede, med samo vožnjo njegova oblika niti ne moti, kar je najpomembnejše, bolj nerodna je med parkiranjem. Sicer pa je notranjost prostorna, razkošna in futuristična, materiali so fenomenalni, okolje kot moderna dnevna soba in vse to je jasno takoj, ko notranjost samo pogledate. Če boste še malo pobrskali po menijih enormnega zaslona, ki je še malo ukrivljen proti vozniku in ima odlično ločljivost, velike ikone in nasploh pohvalno preglednost, bo hitro jasno, da iX znotraj ni le lep, ampak tudi poln zanimivih trikov.

Zna recimo ogrevati volan in sedeže, pa celo naslon na vratih, da vam bo v mrzlih jutrih toplo, kjer se dotikate avta. Tukaj bi omenil samo nerodno odpiranje vrat od znotraj, ker moraš pritisniti na gumb, ki sprosti vrata, ta je pa postavljen preveč naprej na čudnem mestu ročaja. Vzvratna kamera je najbrž najboljša, ki sem jo kadarkoli videl v avtu, odlagališč je en kup, projekcijski zaslon je ogromen, varnostnih sistemov pa toliko, da se jih niti lotil ne bom, ker bi bil lahko prispevek samo o tem. Celo nosilec za telefon je vrhunski, na osrednjem naslonjalu je namreč priročna reža zanj, čeprav ob silnih pospeševanjih telefon tam še vedno malo premetava, ven pa ne bo padel. Skratka, pravo razkošje. Če to ni dovolj, si lahko vključite še masažo sedežev in ste zmagali. A, tudi zadaj je prostorsko razkošje, pomaga, da je dno povsem ravno in posledično prostora še več. Dno je seveda ravno tudi spredaj, to je pogosta prednost modernih električnih vozil.

Še mimo nečesa ne smem in to je ozvočenje, ki je vredno doplačila, pa čeprav stane zajetnih pet tisočakov. Kdor me dobro pozna, ve, da sem malo avdiofilsko razvajen, da bi bil pravi avdiofil, sicer nimam denarja, rad pa imam odlično ozvočenje. Doma je zato zvočnikov kot v kakšni manjši prodajalni in tole je najboljše ozvočenje v serijskem avtu, ki sem ga preizkusil do zdaj. Zvočniki v sedežu in povsod drugod pričarajo noro izkušnjo. Vam v videu ne morem pokazati, kakšno, ker vaši zvočniki ob predvajanju tega tako ali tako ne bodo zveneli nič boljše. Če si radi pričarate glasbeno vzdušje, tukaj nikakor ne boste razočarani in v času testa sem se večkrat ujel, da sem šel domov raje po daljši poti in si privoščil še nekaj več glasbenega razvajanja.

BMW iX je razvit povsem na novo, so si pa kakšen element vseeno sposodili pri drugih modelih. Recimo trojna vodila spredaj, večvodilno vpetje zadaj, elektromotorja in pač pogonski sklop, to je dobil od iX3 in seveda primerno nadgradil. Napredek gre očitno v to smer, da so moderna vozila zdaj težja, pravzaprav izjeeeemno težka. Takšen iX50 tehta kot en dobro naložen kombi oziroma skoraj 2600 kilogramov. Res veliko, ampak jih tudi res dobro skriva. Saj se čuti, da je velik in težak, ampak ne tako, kot bi se ’moralo’. Zračno vzmetenje je vrhunsko in čeprav so pnevmatike 21-palčne, je iX zelo udoben stroj. Celo v zavojih ni kot slon v trgovini s porcelanom, občutek je dovolj dober, krmiljenje je tudi odlično, nagibanja pa ne veliko. Ni pa za dirkati, to naj bo jasno; navduševal vas bo s svojo eleganco in udobjem. In včasih bo na ozkih mestnih ulicah ob svojih dimenzijah poskrbel za malo nelagodja.

Motorja sta dva, oba precej zmogljiva, in štirikolesni pogon mora tukaj na cesto spraviti 523 ’konjičkov’, 385 kilovatov. 4,6 sekunde potrebuje do sto in vedno sune kot podivjan, če tako želite. Resno, vse do 200 km/h, tam je pa tako ali tako elektronsko omejen in ga elektronika prav nežno umiri. Kaj pa doseg, Anže, a to ni pomembno? Je, seveda. Baterija ima neto dobrih 105 kvur in je torej med največjimi v električnih vozilih, vseeno pa kar pozabite na WLTP-doseg preko 600 kilometrov. Če si boste radi dali duška kot jaz, prej okoli 400, večinoma celo manj, ko boste pogosto na avtocesti. Z bolj umirjeno vožnjo in ne samo na avtocesti pa poleti mogoče blizu 500. Čeprav je oblika podobna opeki, je količnik zračnega upora precej dober, 0,25, in potem ni hude drame. Vseeno pa na porabo pod 30 'kvur' na sto kilometrov v zimskih mesecih na avtocesti težko računajte.

Manjši pomislek imam samo pri polnjenju, pravzaprav dva. Na enosmernem toku gre v teoriji hitro, z do 195 kilovati, v praksi pa smo v povprečju polnili trikrat počasneje. Najhitreje je šlo s 112 kilovati, a le kakšnih 5 odstotkov napolnjenosti baterije, večinoma pa s 60 oziroma 70 kilovati. Polnilnica je bila seveda dovolj hitra (350 kW) in težava ni bila v njej, morda v nizkih temperaturah, a blizu dvestotice ni šlo niti blizu, tako da se je prazen na najhitrejši polnilnici polnil kar lepo 2 uri. Na navadni vtičnici bo polnjenje trajalo več kot dva dneva, zato na to kar pozabite, na klasični polnilnici pa tudi okoli 11 ur, ker se polni z le 11 kilovati. To je drugi pomislek, res bi lahko imel vgrajen 22-kilovatni polnilnik, če je že baterija tako velika. Tako pa boste praznega težko povsem napolnili preko noči, a je realno tudi takšen scenarij redek. Baterija namreč ni nikoli povsem prazna, če slučajno je, pa bo za potrebe naslednjega dne najbrž dovolj tudi, če bo polna samo 80 odstotkov.

108 'jurjev' oziroma z nekaj dodatki takšen testni stane 135 tisočakov. Tako pač je, seveda je na voljo še šibkejši in cenejši iX40, ampak vsi hočejo tega. Celo tako močno, da so tudi pri BMWju presenečeni in je vrsta za čakanje v tem primeru nekoliko daljša, šibkejši iX40 pa bo vaš lahko bistveno hitreje. Saj res, kaj pa je še dodatnih 30 'jurčkov', če že daš za avto kot za eno hiško? OK, v teh časih bolj za garsonjero z ... ne preveč lepo fasado, če še zaključim s svojo mislijo glede oblike.

Ocena: 4,4

+ v manj zadržani barvi bo na cesti še kako izstopal
+ notranjost je glede razkošja nekaj najboljšega v svetu avtomobilizma
+ nova arhitektura potnikom ponudi obilico prostora
+ notranjost je presežek udobja in materialne superiornosti
+ osrednji zaslon je fantastičen in z zavidljivo ločljivostjo
+ avdiofilom bo ozvočenje širilo usta v velik nasmeh
+ udobje je glede na maso vozila naravnost neverjetno
+ vozniško kljub dimenzijam deluje prijetno
+ elektromotorja vedno poskrbita za zelo suveren sunek hrbta v sedež
+ doseg je zaradi velikosti baterije vsemu navkljub dober
- prtljažnik je zgolj povprečno velik
- moč polnjenja na enosmernem toku ni niti blizu obljubljeni
- tudi vgrajeni polnilnik bi moral biti 22-kilovatni
- manjka sprednji 'frunk' za shranjevanje polnilnih kablov