Če se zaleti tesla, si kriv ti

Čeprav je Teslin avtopilot izredno napredna tehnološka iznajdba, ni brez napak. V medijih so se vsakič, ko je nesrečo povzročila umetna inteligenca, pojavile odmevne novice. Znana je na primer zgodba o Američanu, ki je med uporabo Teslinega avtopilota igral igrice, avto pa se je zaletel v zid, pri čemer je voznik umrl. Nedavno je bil Američan obsojen, ker je njegov avto, ki je vozil s pomočjo avtopilota, povzročil nesrečo, v kateri sta umrla potnika v drugem avtomobilu. Čeprav je bila v obe tragediji vključena umetna inteligenca, je zakon za nesrečo okrivil voznika. Teslin avtopilot, ki nam pomaga pri ohranjanju smeri, zaviranju in speljevanju, namreč ne spada v kategorijo avtonomne vožnje; avto od nas ves čas zahteva, da smo prisotni in po potrebi prevzamemo nadzor. Gre torej za asistenco pri vožnji; sem spada vsaka pametna avtomobilska pomoč, ki v ekstremnih in nepredvidenih okoliščinah od voznika pričakuje prevzem nadzora. Če se zaleti avto, ki ga v tistem trenutku upravlja umetna inteligenca, a hkrati obstaja možnost, da tehnologija voznika prosi za pomoč, bo za nesrečo ne glede na to, kdo je imel v trenutku nesreče “volan v rokah”, kriv voznik.

Če se zaleti povsem avtonomno vozilo, je krivo podjetje

V drugo kategorijo kot Teslina asistence pri vožnji pa spadajo povsem avtonomna vozila. V njih ni voznika oz. se od njega nikoli ne pričakuje, da bo prevzel oblast nad vozilom. Tehnologija povsem avtonomne vožnje sicer bliskovito napreduje – v več ameriških mestih že lahko srečamo testne avtonomne taksije brez voznika. Čeprav je tehnologija že na izredno visokem nivoju, je trenutek, ko bo celo floto taksijev poganjala nenadzorovana umetna inteligenca, še daleč. Avtonomna vozila trenutno na daljavo budno spremljajo ekipe strokovnjakov, ki lahko v nepredvidljivih okoliščinah prevzamejo nadzor in zagotovijo varnost. Večjih nesreč povsem avtonomna vozila še niso povzročila, se pa dogajajo manjše nevšečnosti; zgodi se na primer, da avtonomni taksi ne prepozna zapore ceste ali zaide v slepo ulico. Čeprav zakon glede povsem avtonomnih vozil še ni povsem opredeljen, so si snovalci zakonov edini, da bo za nesrečo povsem avtonomnega vozila krivo podjetje, ki stoji za sistemom vožnje. Četudi bomo sedeli na voznikovem sedežu v vozilu, ki bo oglaševano kot povsem avtonomno in bo v času nesreče vozilo samo, naj bi bili krivde ob tragediji, ki bi jo povzročila umetna inteligenca, oproščeni. Za zdaj gre sicer v večini držav le za idejo, zato zakona ne moremo napovedati s popolno gotovostjo; do legalizacije in popularizacije avtonomnih vozil bo preteklo še precej vode.

Bodo avtonomni avti povzročili več nesreč?

Prelaganje odgovornosti na pleča podjetij spodbuja teorije zarote, da bodo avtonomni avtomobili povzročali več nesreč, saj bo kazen za velike korporacije bolj kot ne drobiž. Katastrofična distopija podivjanih električnih avtonomnih vozil, ki zbijajo pešce in izsiljujejo kolesarje, vsem požene strah v kosti. Neupravičeno; poznavalci prometa se strinjajo, da bo avtonomna vožnja zmanjšala število nesreč, ne povečala, in na ta način vsako leto rešila na tisoče življenj. S predajo nadzora umetni inteligenci se namreč odpravi element, ki je daleč najpogostejši razlog za cestne tragedije – človeška napaka. Čeprav tehnologija še ni in nikoli ne bo popolna, se avtonomne prihodnosti ne bi smeli bati; prej bi jo morali pozdravljati in jo nestrpno pričakovati, saj bo omogočila udobnejše, hitrejše in varnejše potovanje.