Priključnohibridni citroën C5 aircross smo že imeli na testu, kjer smo pohvalili udobje in še marsikaj, tokrat pa se je moral po robu postaviti kar svojemu bratu na dizelski pogon. Podkožna baterija sprejme 13,2 kWh elektrike, kar po WLTP standardu pomeni doseg do 50 električnih kilometrov. Hibridni pogonski sklop, torej elektromotor in turbobencinski motor, skupaj proizvede 165 kilovatov moči, se pravi živahnih 225 'konjičkov'.

C5 aircross lahko izberete tudi z le bencinskim motorjem, ki je enak tistemu pri hibridu, samo da zraven ni še elektromotorja, ali pa se odločite za dizelski motor. Ker je C5 aircross precej prostoren križanec, marsikdo najprej pomisli na porabo, zato smo oba zapeljali po 100 kilometrov dolgi testni trasi.

Priključnohibridni C5 aircross stane 37.950 evrov z opremo shine in vsemi upoštevanimi popusti. Kakšno polovico testne proge lahko prevozi na elektriko, ko te zmanjka gre naprej na bencin. Dobro opremljen dizelski C5 aircross s samodejnim menjalnikom po drugi strani stane 29.580 evrov z vsemi popusti. Samodejni menjalnik smo dodali k ceni, ker je potem primerjava bolj poštena, v vsakem primeru pa bo vožnja udobna in umirjena.

Mogoče za odtenek bolj v hibridu, kjer se lahko nekaj časa voziš v tišini, kar je posebna izkušnja, ki ima svojo ceno. Takšen avto ni za tiste s težko nogo, ampak za tiste, ki se radi igrajo z različnimi programi. Vmes lahko preklopiš med električnim in hibridnim načinom, kar pride prav takrat, ko je treba v mestu voziti samo na elektriko. Tudi takšni zakoni so ponekod že v veljavi. Po prvih 17 kilometrih je bila poraba pri hibridu 0,0 litra na 100 prevoženih kilometrih, pri dizelskem pa 7,4.

Priključnohibridni avtomobili se najbolj izplačajo, če redno in vestno polnite baterijo. Strošek za 13,2 kilovatne ure stane malo manj kot evro, če uporabimo zneske z domačega računa za elektriko – torej nizka tarifa in upoštevanje vseh dajatev ter ostalih stvari poleg gole cene kilovatne ure elektrike. S polno smo prevozili 46 kilometrov, pri čemer je poraba bencina seveda bila 0,0, pri dizlu pa 4,3 litra.

Po stotih kilometrih je izračun pri dizlu čisto preprost. Povprečna poraba je bila 6,0 litra na 100 prevoženih kilometrov, pri upoštevani najnižji ceni nafte v trenutku snemanja (1,2 EUR za liter) nanese na 7,2 evra na 100 kilometrov. Pri takšnih izračunih so pomembne decimalke, ker če izračunamo strošek za 160.000 prevoženih kilometrov, kolikor je garancija na baterijo priključnem hibridu, bi za nafto porabili 11.520 evrov.

Pri priključnem hibridu je izračun bolj zapleten. Po 100 prevoženih kilometrih je bila povprečna poraba 6,4 litra bencina, torej 3,46 litra za prevoženih 54 kilometrov. 100 prevoženih kilometrov skupaj z domačo elektriko stane 5,1 EUR, torej 8.160 EUR pri 160.000 prevoženih kilometrih. Približno 3 tisočake in pol manj kot pri dizlu.

Po drugi strani je hibrid ob vseh možnih popustih dražji za 8.370 evrov, je pa seveda tudi močnejši in tišji. Bistveno je, da je za tiste, ki vsak dan ne prevozijo več kot 50 km in doma pridno polnijo svoj avto, strošek stotih kilometrov lahko samo 2 evra. Večina ljudi povprečno prevozi manj kot 50 kilometrov dnevno, torej se bo ves čas vozila samo na elektriko. Ali pa skoraj ves čas. V tem primeru ni več veliko razlike med obema avtomobiloma.

Seveda je treba tudi vedeti, da te cene veljajo za prvih 100 kilometrov, ker ko elektrike zmanjka, je poraba bencina večja. Če dnevno torej prevozite manj kot 50 kilometrov, je takšen priključni hibrid super, za vse, ki se vozite dnevno iz Maribora v Ljubljano, pa bo bolj smiseln dizel.