Kot so poročali na 24ur.com, je ustavno sdišče odločilo, da je drugi odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Sporna določba je doslej omogočala, da se je rezultat preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem (alkotestom) štel za veljaven dokaz, če se je voznik z njim strinjal.
Po odločitvi sodišča takšno soglasje ne more predstavljati dokaza o prekršku, zato bo moral državni zbor zakon spremeniti v enem letu.
Ustavno sodišče: soglasje ni dokaz o alkoholiziranosti
V praksi to pomeni, da rezultat navadnega alkotesta brez dodatne potrditve ne zadostuje za dokazovanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola. Po mnenju ustavnega sodišča izjava voznika, da se z rezultatom strinja, ni dovolj trdna podlaga, da bi služila kot dokazni element v postopku.
Sodnica Špelca Mežnar je bila edina, ki je takšni odločitvi nasprotovala. V ločenem mnenju je opozorila, da bo odločba državo prisilila v nakup večjega števila etilometrov, ki so natančnejši, a bistveno dražji od klasičnih alkotestov. "Odločba v svoji posledici nalaga državi, da nabavi dovolj etilometrov, s katerimi bo mogoče izvajati nadzor nad alkoholiziranostjo voznikov," je poudarila Mežnarjeva.

Policija: etilometrov je premalo, postopki bodo počasnejši
Policija trenutno razpolaga le z 20 etilometri, ki niso primerni za uporabo v vozilih, zato se lahko tovrstni preizkusi izvajajo le na policijskih postajah ali izjemoma v posebnih kombijih. Letos je bilo opravljenih več kot 368.000 preizkusov alkoholiziranosti, od tega pa le 150 z etilometrom.
Če bo zakon po novi odločitvi zahteval izključno meritve z etilometrom, bo policija po lastnih ocenah potrebovala še vsaj 100 do 150 dodatnih naprav, kar bi pomenilo občutne finančne in logistične obremenitve.
Do spremembe zakonodaje bodo policisti še naprej delovali po obstoječih pravilih, a na notranjem ministrstvu že proučujejo, kako naj se protiustavna določba spremeni, da bo zakon ostal učinkovit in izvedljiv v praksi.

Robert Štaba: "Darilo za martinovanje in zaušnica prometni varnosti"
Odločitev ustavnega sodišča je v javnosti sprožila burne odzive. Gost oddaje 24UR Zvečer Robert Štaba iz Zavoda Varna pot je odločbo označil kot zaskrbljujočo.
"Na prvo žogo izgleda, kot da je to neko darilo za martinovanje – in vsi v mokri' družbi bodo zaploskali," je dejal.
Po njegovih besedah bo odločitev pomenila težje delo za policiste, več zapletov na terenu in daljše postopke, kar bi lahko zmanjšalo učinkovitost nadzora. "Policisti so v nezavidljivem položaju. Taka odločba bo povzročila konflikte v postopkih, patrulje se bodo umikale, postopki bodo trajali dlje, opreme pa tako in tako nimajo," opozarja Štaba.
Poudarja, da je v Sloveniji okoli 1,2 milijona voznikov, policisti pa vsako leto ugotovijo med 10.000 in 12.000 primerov vožnje pod vplivom alkohola.
"Ta odločba je zaušnica vsem, ki so se po letu 2007 borili za kulturo ne alkoholu v prometu'. Zdaj je žogica na strani države, da prepreči nadaljnjo kalvarijo," dodaja in poudarja, da bi morala veljati ničelna toleranca do alkohola za vse voznike.
Kaj sledi?
Državni zbor mora v enem letu uskladiti zakon z odločbo ustavnega sodišča. Do takrat policija ostaja pri obstoječih postopkih, a spremembe bodo neizogibne – tako na področju opreme in financiranja, kot tudi usposabljanja policistov.
Strokovnjaki medtem opozarjajo, da mora biti končni cilj jasen: večja prometna varnost in manj pijanih voznikov na cestah.
Vir: 24ur.com





















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV